Suchergebnisse
Filter
7 Ergebnisse
Sortierung:
VEČNIVOJSKO UPRAVLJANJE IN SODELOVANJE NA PRIMERU OBVLADOVANJA MIGRANTSKEGA VALA NA BALKANSKI POTI ; Multilevel governance and cooperation on the case of managing the migrant influx along the Western Balkans route
Magistrsko delo predstavlja tematiko večnivojskega upravljanja in sodelovanja na primeru Slovenije in migrantske krize na Zahodni balkanski poti. Namen dela je ugotoviti, ali je bilo večnivojsko upravljanje na primeru kriznega menedžmenta uspešno ter kaj je pripeljalo do njegove uspešnosti oziroma neuspešnosti. Delo temelji na kvalitativni metodologiji študije primera. V prvem delu s deskriptivno metodo opredeli splošno razvitost večnivojskega upravljanja, v drugem delu pa z analizo virov preuči področje skozi primer največje migrantske krize. Na primeru Slovenije kot preučevanega nacionalnega nivoja s komparativno metodo prikaže pomanjkljivosti sodelovanja z nivoji. Na pomanjkljivostih, ki se skozi raziskovanje prikažejo, delo poda predloge za izboljšanje in reševanje podobnih problematik v prihodnosti. Magistrsko delo prikaže, da večnivojsko upravljanje na omenjenem primeru ni bilo uspešno, saj je bila smer sprejemanja odločitev večinoma usmerjena od zgoraj navzdol, kar je otežilo vključevanje podnacionalnega nivoja v odločevalski proces. Slaba praksa obvladovanja migrantske krize je imela posledice na širši ravni, saj je na eni strani določene postopke reševanja krize otežila in podaljšala, na drugi pa nečela dvom o skupnosti in njenih temeljnih vrednotah. Uporabnost dela se kaže tako na praktični kot na znanstveni ravni. Pri praktični ravni se ta kaže kot pomoč vključenim akterjem na različnih nivojih pri reševanju kriz velikega obsega, pri znanstveni ravni pa pri izbiri tematike ter pri izbiri aktualnega primera. Tematika kot taka je v slovenski znanosti še dokaj neomenjena in neraziskana, podobno velja za področje migrantske krize, ki se s svojo veličino ne bo umirila še nekaj časa. ; This master's thesis presents the topic of multilevel governance and cooperation on the example of Slovenia and the migrant crisis on the Western Balkans route. The purpose of the work is to determine whether the multilevel governance of the crisis management was successful and what led to its success or failure. The research is based on qualitative case study methodology. In the first part, the descriptive method defines the general development of multilevel governance, while in the second part, the analysis examines the field on the basis of the biggest migrant crisis since World War II. Comparative method shows deficiencies on the national level in cooperation with other levels on the example of Slovenia. On the shortcomings that appear during the research, the master's thesis presents suggestions for improving and resolving similar problems in the future. The research shows that the multilevel governance in this case was not successful, since the direction of decision-making was mainly directed from the top down and the subnational level was thus poorly involved in decision-making along with the national level. Bad practice has had a negative impact on the entire crisis, resulting on one hand certain procedures being more difficult and lengthier than they should be and on the other, started the doubt of the union as a whole and its basic values. This research is useful on a practical and on a scientific level. On a practical level it is seen as a helpful tool for crisis management to all the actors involved and on the scientific level the usefulness is seen through the choice of topic as well as through the choice of the current case from practice on the basis of which the study was conducted. The subject as such is still fairly unspecified and unexplored on scientific grounds in Slovenia, similarly to the area of the migrant crisis that, due to its extent, will not settle for quite some time.
BASE
Razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti pri starejših odraslih v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ; Prevalence and incidence of frailty in older Slovenian adults compared to other European countries
Uvod: Demografsko staranje predstavlja v zadnjem času velik izziv, s katerim se sooča večina evropskih držav, tudi Slovenija. Ob daljšanju življenjske dobe se mnogi starejši soočajo z eno ali več kroničnimi boleznimi, odvisnostjo od drugih, oslabljenostjo in krhkostjo. A stanje krhkosti ni nepovratna posledica staranja ; izziv, s katerim se soočamo ob podaljševanju življenjske dobe je doseganje čvrste, nekrhke, zdrave in samostojne starosti. Namen: Namen dela je proučiti razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti pri starejših odraslih (starih 65 let in več) v Sloveniji in ovrednotiti razlike v primerjavi z Evropo. Metode: Izvedli smo retrospektivno raziskavo razširjenosti in pojavnosti sindroma krhkosti v Sloveniji in Evropi na podlagi podatkov iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi - SHARE. Uporabili smo podatke za leto 2011 (val 4), 2013 (val 5) in 2015 (val 6), pri čemer smo krhkost ovrednotili na podlagi validirane metode SHARE fenotip krhkosti. Analizirali smo razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti v Sloveniji in Evropi, ter izvedli primerjavo razširjenosti med Slovenijo in Evropo, in sicer po spolu, starostnih skupinah, izobrazbi, samooceni zdravja, polifarmakoterapiji, geografskih regijah (v Sloveniji) in državah (v Evropi). Rezultati: Razširjenost sindroma krhkosti med starejšimi odraslimi v letu 2015 je bila v Sloveniji 14,2% (95% CI: 12,7-15,6%), v Evropi pa 15,4% ; 95% CI: 14,8-15,9%). Razširjenost predkrhkosti v Sloveniji je bila 41,8% (v Evropi: 44,4%). Med leti 2011 (18,1%), 2013 (17,0%) in 2015 (14,2%) je razširjenost krhkosti v Sloveniji padala. Štiriletna pojavnost (2011-2015) sindroma krhkosti je bila v Sloveniji 4,4 % (95% CI: 2,1-6,7%), v Evropi 5,4 % (95% CI: 4,9-5,9%). Večja razširjenost in pojavnosti krhkosti je pri ženskah, narašča s starostjo, večja je pri nižje izobraženih ljudeh ter osebah s polifarmakoterapijo. Več kot 45% krhkih posameznikov v Sloveniji in Evropi svoje zdravje ocenjuje kot slabo. Najmanjša razširjenost krhkosti je na gorenjskem (8,5%), največja v pomurski regiji (22,2%), v Evropi pa v splošnem narašča od severne proti južni Evropi. Statistično značilen vpliv na krhkost ima spol (v Evropi), starost, izobrazba (v Evropi), samoocena zdravja, polifarmakoterapija ter tudi nekatere regije v severovzhodni Sloveniji in države v Evropi. Zaključki: V prihodnosti bi bilo smiselno poenotiti metodologijo določanja krhkosti ter poenotiti definicijo pojavnosti krhkosti in predkrhkosti, da bi bili rezultati raziskav v različnih državah lažje primerljivi. ; Introduction: Demographic ageing affects most of the European countries, including Slovenia. Increased life expectancy is associated with higher prevalence of chronic diseases, disability, weakness and frailty. Nevertheless, frailty is not an irreversible one-way process. Current challenge for modern healthcare systems is providing non-frail, healthy and independent aging. Aim: The aim of this master's thesis is to evaluate prevalence and incidence of frailty syndrome in older adults (⡥ 65 years) in Slovenia and examine differences compared to other European countries. Methods: Retrospective study of prevalence and incidence of frailty syndrome in Slovenia and Europe was conducted, using the data from Survey of Health, Ageing & Retirement in Europe (SHARE). We used data collected in 2011 (wave 4), 2013 (wave 5) and 2015 (wave 6). Frailty was defined according to validated SHARE Frailty Phenotype method. Prevalence and incidence of frailty in Slovenia and Europe was analyzed, including comparison between Slovenia and Europe, using variables: sex, age categories, education, self-rated health, polypharmacy, statistical regions (Slovenia) and countries (Europe). Results: The overall prevalence of frailty in Slovenia (2015) was 14.2% (95% CI: 12.7-15.6 %), in Europe 15.4% (95% CI: 14.8-15.9%). Prevalence of pre-frailty was 41.8% (Europe: 44.4%). Prevalence in Slovenia was decreasing throughout years: 2011 (18.1%), 2013 (17.0%) and 2015 (14.2%). Four-year incidence of frailty syndrome (2011-2015) was 4.4% (95% CI: 2.1-6.7%) in Slovenia and 5.4% (95% CI: 4.9-5.9%) in Europe. Frailty prevalence and incidence increased with age, and were more frequent among women and participants with lower education and older adults with polypharmacy. More than 45% of older adults in Slovenia and Europe self-assessed their health as bad. Frailty prevalence varies across statistical regions in Slovenia. The proportion of frailty or prefrailty was in general higher in southern than in northern Europe. The variables that are significantly related to prevalence of frailty are gender (female, Europe), age, education (Europe), self-rated health, polypharmacy, some statistical regions in Slovenia and countries in Europe. Conclusions: Unified methodology for evaluating frailty is necessary for easier comparison of results between countries. Moreover, a harmonized definition of measuring frailty incidence may be useful.
BASE