Suchergebnisse

Finančna kriza, ki se je začela v ZDA leta 2007, je vplivala na vse panoge svetovnega gospodarstva. Največ pozornosti je bilo v tem obdobju namenjene krizi bančnega sistema, ki ga je kriza prizadela najbolj intenzivno. A tudi zavarovalniškemu sektorju kriza ni prizanesla. V prvem delu magistrske naloge smo ugotavljali značilnosti evropskega in slovenskega zavarovalniškega sektorja, njuno stopnjo razvitosti, strukturo in zgodovinski razvoj. Ugotovili smo, da so krize sestavni del svetovne ekonomije in ugotovili vlogo zavarovalniškega sektorja kot blažilca krize. Vpliv finančne krize na poslovanje zavarovalnic smo v magistrski nalogi raziskali na geografskem področju Evrope in z vzorcem štirideset največjih zavarovalnic po bilančni vsoti. Poslovanje zavarovalnic v obdobju pred in v krizi smo analizirali na podlagi najpomembnejših finančnih kazalnikov, kot so cena delnice, čisti dobiček, celotna sredstva in kapital, tržna kapitalizacija, dobiček na delnico, ROA, ROE, beta, število delnic in multiplikator čistega dobička. Finančne kazalnike smo sprva razložili s teoretičnega vidika, nato pa v sklopu analize izpostavili njihove prednosti in slabosti pri uporabi za nakupne odločitve delnic. Statistično analizo smo opravili s pomočjo enostavne regresijske in korelacijske analize. Rezultati regresijske analize so nam dali odgovor na vprašanja o dejanskem vplivu krize na posamezno zavarovalnico in finančni kazalnik. Prav tako o moči in obsegu krize, ki smo jih nato posplošili na celotni zavarovalniški trg Evrope. Uporabljene statistične analize so nam potrdile vpliv krize na evropski zavarovalniški trg, vendar je bil ta znotraj zavarovalnic in finančnih kazalnikov zelo raznolik. S korelacijsko analizo smo ugotavljali, kakšna je medsebojna koreliranost zavarovalnic pri posameznem finančnem kazalniku. Glede na vse večjo stopnjo globalizacije in integracije evropskega in svetovnega gospodarstva smo ugotovili, da ima to vpliv tudi na zavarovalnice, ki so med seboj v veliko primerih korelirane. V analizo smo vključili tudi slovenski zavarovalniški sektor, in sicer zavarovalnico, ki od leta 2008 kotira na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, Zavarovalnico Triglav, d. d. Slovenski zavarovalniški sektor smo primerjali z evropskim in tako ugotavljali razlike in podobnosti, ki so se dogajale v analiziranem obdobju. Že v prvem delu smo ugotovili, da slovenski zavarovalniški sektor po razvitosti zaostaja za evropskim povprečjem. Razvojni zaostanek pa se zaradi hitrega razvoja slovenskih zavarovalnic počasi zmanjšuje. Prav razlika v razvitosti slovenskega in evropskega zavarovalniškega trga je močno vplivala na končne rezultate analize, ki so potrdili neznaten vpliv krize na slovenski zavarovalniški sektor. ; Die Finanzkrise, die in Vereinigten Staaten im Jahr 2007 begann, hatte Auswirkungen auf alle Sektoren der Weltwirtschaft. In diesem Zeitraum hatte die größte Aufmerksamkeit die Krise des Bankwesens, die von der Krise am intensivsten betroffen war, aber auch der Versicherungssektor war von der Krise nicht verschont. Im ersten Teil der Masterarbeit schreiben wir über die Eigenschaften der europäischen und slowenischen Versicherungssektoren und über deren Entwicklungsstand, Struktur und der historischen Entwicklung. Wir stellten fest, dass Krisen ein Bestandteil der Weltwirtschaft sind, und dass die Versicherungssektoren die Rolle als Stoßdämpfer einnehmen. In unserer Magisterarbeit erforschten wir die Auswirkungen, die die Finanzkrise in dem geografischen Gebiet Europa, auf die Versicherungsanstalt hatte. Die Forschungsarbeit wurde an einer Stichprobe, die aus vierzig größten Versicherungsanstalten bestand und die mithilfe der Bilanzsumme durchgeführt wurde. Geschäftstätigkeit der Versicherungsanstalten in der Zeit vor und während der Krise wurde auf der Grundlage der wichtigsten Finanzkennzahlen wie Preis pro Aktie, Reingewinn, Bilanzsumme und Kapitalsumme, Marktkapitalisierung, Gewinn pro Aktie, ROA, ROE, Beta und andere. Finanzkennzahlen wurden zunächst von theoretischer Sicht erklärt. Danach untersuchten wir in Rahmen der Analyse ihre Vor- und Nachteile bei der Entscheidung von Aktieneinkauf. Statistische Analyse wurde mithilfe der einfachen Regressions- und Korrelationsanalyse durchgeführt. Die Ergebnisse der Regressionsanalyse gaben uns Antwort auf die Fragen, ob die Krise tatsächlich Einfluss auf die einzelnen Versicherungsanstalten und Finanzkennzahlen hatten und auch über dem Ausmaß und Stärke der Krise, das wir danach auf den gesamten europäischen Versicherungsmarkt verallgemeinert haben. ¬Die genutzte statistische Analyse hat uns den Einfluss der Krise auf dem europäischen Versicherungsmarkt bestätigt, aber er war sehr heterogen innerhalb Versicherungsunternehmen und Finanzkennzahlen. Die Korrelationsanalyse wurde verwendet, um festzustellen, ob die Versicherungsanstalten miteinander bei einzelnen Finanzkennzahlen in Korrelation sind. Mit dem steigenden Niveau der Globalisierung und Integration der europäischen und globalen Wirtschaft, sind wir der Meinung, dass dies eine Auswirkung auf Versicherungsanstalten hat, die sind nämlich in vielen Fällen in Korrelation. Die Analyse umfasste auch den slowenischen Versicherungssektor, und zwar Versicherungsanstalt Zavarovalnica Triglav d.d., die seit 2008 an der Börse codiert ist. Den slowenischen Versicherungssektor verglichen wir mit dem Europäischen, um so Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen den beiden festzustellen. Im ersten Teil stellten wir fest, dass der slowenische Versicherungssektor in der Entwicklung, im Vergleich zu dem europäischen Durchschnitt, im Rückstand ist. Der Entwicklungsrückstand hat sich durch die rasante Entwicklung der Versicherung in Slowenien vermindert. Der Unterschied zwischen der Entwicklung des slowenischen und europäischen Versicherungsmarktes hat einen großen Einfluss auf die endgültigen Ergebnisse der Analyse. Wir fanden heraus, dass die Krise unwesentliche Auswirkungen auf dem slowenischen Versicherungssektor hat.

Светска економска криза може се посматрати као оквир у коме се разоткривају поједине црте друштвених, политичких и економских уређења. Случај грађевинских радника из Босне и Херцеговине и Србије на раду у Словенији, који су номинално због кризе отпуштени, недвосмислено указује на постојање системске дискриминације, засноване на националној припадности. ; World financial crisis can be viewed as bringing about insights into some characteristics of our social, political and economic systems. The case of migrant construction workers from Bosnia and Herzegovina and Serbia working in Slovenia, fired in the name of the financial crisis, undoubtedly calls attention to the existence of systemic discrimination which is based on nationality.

Skrajno desne ideje so v evropskem prostoru prisotne že stoletja. Včasih zaradi določenih situacij pridejo na plano, v kratkem pa potem tudi izginejo. Evropska unija, ki se je izgradila na pogorišču skrajnih idej in sistemov, se je ponovno srečala s težko situacijo. V letu 2008 je staro celino zajela svetovna finančna kriza, ki je do temeljev pretresla dotedanjo uspešno evropsko integracijo in pri tem obudila skrajne ideje. Finančni krizi je po nekaj letih sledila migrantska, ki je že tako težko situacijo naredila še težjo. V določenih državah so se začele prebujati skrajne populistične in nacionalistične ideje, ki so krivca za nastalo situacijo iskale znotraj Evropske unije, v njenih institucijah in migrantih, ki so zaradi različnih razlogov prihajali v varno Evropo. Vzpon skrajno desnih strank je imel v posameznih državah različne motive, zakaj je stranka prišla na oblast oz. je imela v državi velik pomen. Vprašanje, ki se pojavlja ob trenutni situaciji v Evropski uniji, je, kako bodo skrajne ideje vplivale na nadaljnjo integracijo oz. dezintegracijo Evropske unije. ; Far-right ideas have been present in the European area for centuries. Certain situations cause them to emerge every now and then, before they disappear again not long after. The European Union, which was built on the ruins of radical ideas and political systems, is once again facing this menacing threat. In 2008, the old continent was hit by the global financial crisis, which shook the so far very successful European integration to its core and began to awake certain extremist notions. After a few years, the financial crisis was followed by the migrant crisis, which had since only exacerbated the situation. Populist and nationalist ideas, which were starting to resurge in some European countries, were looking for a scapegoat for the new state of affairs in the European Union and within the walls of its institutions and migrants, who were arriving into safe Europe for various reasons, made for a perfect target. The rise of far-right political parties had different motives in individual countries, regardless whether a particular party seized power or simply grew in prominence. The question that the European Union is facing at the moment is how these extremist ideas will influence further integration or disintegration of Europe.

V magistrskem delu obravnavam vpliv svetovne finančne in gospodarske krize, ki je nastala leta 2007 v Združenih državah Amerike ter se nemudoma globalizirala po vseh celinah, na delovanje nevladnih organizacij. V prvi vrsti gre za pereč problem sodobnega sveta, pri čemer pa je za nevladne organizacije, ki delujejo v človekovo dobrobit, značilno, da so večinoma še bolj aktivne v času raznih kriz. Glavni cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako je svetovna finančna in gospodarska kriza vplivala na financiranje ter posledično delovanje nevladne organizacije Greenpeace ter s kakšnimi izzivi se dandanes srečujejo nevladne organizacije. Glavne uporabljene metode raziskovanja so metoda pridobivanja podatkov, statistična metoda in primerjalna analiza. Rezultati analize pokažejo, da je obdobje pred nastankom svetovne finančne in gospodarske krize (od leta 2005 do leta 2007) zaznamoval presežek prihodkov nevladne organizacije Greenpeace nad njenimi odhodki. V obdobju med svetovno finančno in gospodarsko krizo (od leta 2008 do leta 2009) je prišlo do upada presežka njenih prihodkov nad odhodki, obdobje po nastanku svetovne finančne in gospodarske krize (od leta 2010 do leta 2015) pa je zaznamovalo konstantno nihanje presežka njenih prihodkov nad odhodki. Na podlagi ugotovitev je nevladna organizacija Greenpeace v obdobju od leta 2008 do leta 2009 zaradi vpliva svetovne finančne in gospodarske krize beležila upad subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov ter posledično namenila manj finančnih sredstev za globalne okoljevarstvene aktivnosti. ; This master's thesis discuss the impact of the global financial and economic crisis, that emerged in 2007 in the United States and immediately globalized across all continents, to the functioning of non-governmental organizations. It represents a pressing problem of the modern world, wherefore non-governmental organizations are more active in times of various crises. The main goal of the master's thesis is to find out how the global financial and economic crisis affected non-governmental organization's Greenpeace financing and functioning and furthermore with what kind of challenges are non-governmental organizations encountered these days. The main methods of research used are the method of data acquisition, statistical method and comparative analysis. The results of the analysis show that the period preceding the onset of the global financial and economic crisis (from 2005 to 2007) was marked by a surplus of the non-governmental organization Greenpeace. In the period between the global financial and economic crisis (from 2008 to 2009) the surplus reduced. The period after the onset of the global financial and economic crisis (from 2010 to 2015) was marked by a constant fluctuation in the surplus. On the basis of the findings non-governmental organization Greenpeace due to the impact of the global financial and economic crisis (from 2008 to 2009) recorded a decline in subsidies, grants, regressions, compensations and other revenues, wherefore devoted less financial resources to global environmental activities.

The financial crisis has adversely affected all the countries of the world in the conditions of globalization with different intensity, no matter if it is higher or lower level of development and different economic structures. In the context of globalization in the countries in transition, the banking system was reformed, thus creating a new financial market. The International Monetary Fund has taken an active part in the transition process of Eastern European countries by providing advice and approving financial arrangements. Developed countries of the world have implemented measures of non-standard monetary policy to overcome the global financial crisis. In some parts of Central and Eastern Europe, in addition to the general corporate identity (bank name, abbreviated name, trademark and slogan of the bank), the countries also applied qualitative features of the bank's corporate identity (image, reputation and goodwill). As they enter the 21st century, banks in developed countries are increasingly emphasizing the corporate culture and style of business of the bank. In the practice of banks, the following performances are most often present: financial, marketing, performance management, employee performance, business philosophy, reputation and the image of the bank. The banks' performance analysis included 13 Central and Eastern European countries divided into three groups. Performance over the period 2008-2018 is analyzed, related to: share of total assets in GDP, share of total loans in GDP, share of total deposit in GDP and level of capital adequacy of Central and Eastern European countries. The analysis shows that the central banks of the countries of Central Europe are dominant, and that in certain performances they are approached by the banks of the countries of Eastern Europe (members of the European Union and the Western Balkans). ; Finansijska kriza je negativno uticala na sve zemlje sveta u uslovima globalizacije sa različitim intezitetom, bez razlike da li se radi o višem ili nižem nivou razvijenosti i različitim privrednim strukturama. U uslovima globalizacije u zemljama u tranziciji izvršena je reforma bankarskog sistema i na taj način je započeto stvaranje novog finansijskog tržišta. Međunarodni monetarni fond uzeo je aktivno učešće u procesu tranzicije zemalja istočne Evrope pružanjem saveta i odobravanjem finansijskih aranžmana. Razvijene zemlje sveta su radi prevazilaženja svetske finansijske krize primenile mere nestandardne monetarne politike.Zemlje centralne i istočne Evrope su u određenom delu pored opšteg korporativnog identiteta (naziv banke, skraćenog imena, zaštitnog znaka i slogana banke) primenjivale i kvalitativna obeležja korporativnog identiteta (imidž, reputacije i gudvila) banke. Ulaskom u 21. vek banke razvijenih zemalja sve više stavljaju naglasak na korporativnu kulturu i stil poslovanja banke. U praksi banaka najčešće su prisutne sledeće performanse: finansijske, marketing, menadžment performanse, performanse zaposlenih, poslovne filozofije, ugleda, reputacije i imidža banke. Analiza performansi banaka obuhvatila je 13 zemalja centralne i istočne Evrope podeljenih u tri grupe. Analizirane su performanse u vremenskom periodu od 2008-2018. godine koje se odnose na: učešće ukupne aktive u BDP-u, učešće ukupnih kredita u BDP-u, učešće ukupnog depozita u BDP-u i nivo adekvatnosti kapitala zemalja centralne i istočne Evrope. Analiza pokazuje da su dominantne banke zemalja centralne Evrope, a da se njima u određenim performansama približavaju banke zemalja istočne Evrope (članice Evropske Unije i zapadnog Balkana).

V obsežni raziskavi smo identificirali ključne sektorje gospodarstev držav EU. Sektorske multiplikatorje smo lahko izračunali za 16 držav članic EU(Avstrijo, Belgijo, Češko, Nemčijo, Dansko, Finsko, Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo). Medtem ko ni bilo možno izračunati sektorskih multiplikatorjev za 12 držav članic EU(Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Romunijo, Slovaško, Španijo in Švedsko), ker matrike niso imele definiranega inverza. V analizi smo ugotovili, da so najbolj odporni na krizo sektorji, ki so v daljšem obdobju v opazovanem gospodarstvu imeli največji vpliv na povezanost za nazaj in povezanost za naprej. V obdobju od leta 2001 do 2011 smo analizirali ključne sektorje v opazovanih 16 državah članicah EU. Ugotavljali smo podobnosti in razlike v spreminjanju medsektorskih povezav in s tem strukture gospodarstva v državah članicah Evropske unije. Identificirali smo tiste sektorje, ki so najbolj pripomogli , da so opazovane države članice Evropske unije čim prej okrevale po gospodarski in finančni krizi. ; In a large study, we identified key sectors of the economies of the EU. Sectoral multipliers, we can calculate the 16 EU Member States (Austria, Belgium, Czech Republic, Germany, Denmark, Finland, France, Great Britain, Greece, Ireland, Italy, Lithuania, Netherlands, Poland, Portugal and Slovenia). While it was not possible to calculate the sectoral multipliers for the 12 EU Member States (Bulgaria, Cyprus, Estonia, Croatia, Latvia, Luxembourg, Hungary, Malta, Romania, Slovakia, Spain and Sweden), whereas the matrix did not have defined inverses. In the analysis, we found that the most resistant to the crisis sectors over a long period of observation economy had the greatest impact on the integration of back and forward integration. In the period from 2001 to 2011 were analyzed for key sectors in the observed 16 EU Member States. We seek to determine similarities and differences in changing cross-cutting links and the structure of the economy in the Member States of the European Union. We have identified those sectors that have most contributed to the observed Member States of the European Union as soon as possible to recover from the economic and financial crisis.

Abstract. Many risks are associated with the Covid-19 crisis and related lockdown measures in the areas of employment, the economy, and everyday life. Working parents have faced the challenge of combining their work and family obligations following the closure of schools and kindergartens. A considerable number have encountered a bigger risk of unemployment and the linked financial instability. The extensive literature analysing changes during Covid-19 suggests that women have tended to suffer more, been faced with both less stability since their employment statuses appear to be more precarious, and been disproportionally affected by the heavier burden of balancing family care and work obligations. Our own analysis of the most reliable survey data available shows corresponding changes in Slovenia, confirming that the crisis reveals certain less visible, already existing inequalities along with particular new gender inequalities, and in this respect also presents specific research design conditions for assessing otherwise hidden disparities. The results indicate the consequences for the subjective well-being of women compared to men of the more precarious employment and the stronger demand for family care. Keywords: Covid-19, gender inequalities, employment flexibility, work from home, family care, life satisfaction

The financial crisis and its consequences in European societies show the weaknesses of the current economic system. Especially in the so-called peripheral countries we can notice a dramatic increasing in unemployment, reduced public spending and security, poverty, evictions, etc. The neoliberal policy followed by most European governments offers little chance for a solution to this problem. ; Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.

The governments of all countries of the world have faced up with the health crisis caused by the Covid 19 virus pandemic in the previous and current year. This crisis turned into an economic crisis, considering that it was necessary to provide huge financial resources to overcome it. Governments "pumped" additional amounts of money by supplying the economy and the population with new liquidity through subsidies and one-time assistance in the form of "helicopter money". This has contributed to the deterioration of the fiscal performance of the world economies. The paper analyzes the economic and fiscal performance of the world leading economies such as the European Union, the United States, China and Russia. The aim of this paper is to point out the consequences of the applied measures in the domain of monetary and fiscal policy and influence on the increase of the budget deficit and public debt in the world. ; Vlade svih država sveta suočile su se sa zdravstvenom krizom izazvanom pandemijom kovida-19 u prethodnoj i tekućoj godini. Ova kriza je prerasla u ekonomsku krizu, s obzirom na to da je za njeno prevazilaženje bilo neophodno obezbediti ogromna finansijska sredstva. Osim toga, vlade su "upumpavale" dodatne količine novca snabdevajući privredu i stanovništvo novom likvidnošću kroz subvencije i jednokratne pomoći u vidu "novca iz helikoptera".Sve ovo je doprinelo pogoršanju fiskalnih performansi ekonomija u svetu. U radu su analizirane ekonomske i fiskalne performanse vodećih ekonomija sveta poput Evropske unije, SAD, Kine i Rusije. Cilј rada je da ukaže na posledice primenjenih mera u domenu monetarne i fiskalne politike na rast budžetskog deficita i javnog duga u svetu.

This article presents results of the research in contemporary trends of international economic inequality. The author argues that international economic inequality is a bidirectional and complex concept. The bidirectionality and complexity of the concept is reflected in the fact that there are countries that concurrently converge to or diverge from the most developed countries in terms of their economic development. The key finding presented here is the rise of economic inequality between countries, especially between the poorest and the richest countries. The exceptions are some countries that have made significant progress in the period from 2000 to 2014 in reducing the economic inequality in comparison to the richest countries. The most important factors that have contributed to their progress are distinctive economic institutions and development policies of those countries, as well as the effects of the financial crisis since 2007-2008, which caused a decade-long stagnation in the most developed parts of the world. ; Rad je posvećen istraživanju savremenih trendova međunarodne ekonomske nejednakosti. Namera autora u ovom radu jeste da ukaže da je međunarodna ekonomska nejednakost dvosmeran i složen koncept. Dvosmernost i složenost tog koncepta se ogleda u činjenici da istovremeno postoje zemlje koje se u pogledu razvoja udaljavaju ili približavaju najrazvijenijim državama. Ključni zaključak rada jeste da ekonomska nejednakost između država raste, posebno između najsiromašnijih i najbogatijih država. Izuzetak su pojedine zemlje koje su u periodu od 2000. do 2014. godine učinile značajan iskorak u smanjenju ekonomske nejednakosti u usporedbi sa najbogatijim državama. Najvažnije faktore koji su doprineli tom napretku čine osobene ekonomske institucije i razvojne politike tih država, kao i finansijske krize i višedecenijska stagnacija u najrazvijenijim delovima sveta.

Slobodan protok roba, usluga, ljudi i kapitala, razvoj informacione i komunikacione tehnologije, učinili su da lokalni problemi postanu globalni. Finansijska kriza 2007. godine vrlo brzo je postala globalna. Pandemija kovida-19 izazvala je svetsku zdravstvenu krizu, koja je ubrzo prerasla u ekonomsku, uz pretnju da postane i društvena kriza. Makroekonomski troškovi pandemije ogledaju se u padu bruto domaćeg proizvoda (GDP), rastu nezaposlenosti, povećanju fiskalne i eksterne neravnoteže. Fiskalna politika je u svim zemljama bila okosnica ekonomske politike u borbi protiv posledica pandemije. Ono što se sa sigurnošću može reći je da je šok pandemije pogodio ekonomiju i sa strane agregatne tražnje i sa strane agregatne ponude. U radu pokušavamo da sagledamo kako je pandemija delovala na privrede zemalja Zapadnog Balkana, sa kolikim privrednim padom su se suočile u 2020. godini. U radu takođe analiziramo koliko su javni sektor, zdravstvo i obrazovanje bili efikasni u borbi protiv posledica pandemije. ; The free flow of goods, services, people and capital, and the development of information and communication technology have all made local problems global. The 2007 financial crisis very quickly became global. The COVID-19 pandemic caused a worldwide health crisis, which quickly became an economic one, with threats of becoming a social one as well. The macroeconomic costs of the pandemic are visible in the form of shrinking GDP, the rise of unemployment, as well as fiscal and external imbalance. In all countries fiscal policy was the cornerstone of economic policy in the fight against the consequences of the pandemic. What we can say for certain is that the shock of the pandemic hit the economy both from the aspect of aggregate demand, as well as aggregate supply. In this paper we take a look at how the pandemic affected the economies of the Western Balkan countries, and the scale of the economic downturn they will face in 2020. We will also analyze how effective the public sector, the medical system, and education have been in the fight against the consequences of the pandemic.

Pojem administrativna ovira lahko razložimo kot nekaj, kar lahko posamezniku ali organizaciji onemogoča doseganje zastavljenih ciljev v njegovem vsakdanjem življenju. Posebno pozornost v magistrski nalogi smo tako namenili predstavitvi različnih evropskih programov, ki se ukvarjajo s problematiko zmanjševanja administrativnih ovir tako na nivoju EU, kot tudi na nacionalni ravni držav članic. V okviru magistrske naloge smo se osredotočili ravno na črpanje sredstev kohezijske politike EU ter na podlagi podatkov raziskave poskušali pokazati, kje se še možnosti za odpravo administrativnih ovir ter kje so tiste slabosti oz. ovire, ki jim do sedaj nismo pripisovali dovolj velike pozornosti, čeprav se v procesu administrativnega vodenja projektov z njimi vsakodnevno srečujemo. Na ta način bomo dosegli še dodatno poenostavitev postopkov in povečali uspešnost pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov EU. V nalogi obravnavani raziskovalni problem, se nanaša na upravljanje s projekti v fazi njihovega izvajanja, v okviru katerega smo se osredotočili na administrativno in finančno poročanje. Z izvedeno raziskavo smo preučili tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na administrativne ovire pri projektnem poročanju, organizacijsko strukturo kohezijske politike in rezultate uspešnosti Slovenije pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. Slovenija je primerljivo uspešna z drugimi evropskimi državami pri črpanju sredstev EU, kar smo v sklopu izvedene raziskave dokazali na podlagi analize absorbcijske uspešnosti kohezijske politike. Prav tako Slovenija izkazuje nizek delež administrativnih stroškov glede na ocenjene vrednosti povprečnega deleža bruto domačega proizvoda, ki ga predstavljajo administrativni stroški in je v tem kriteriju izmed primerjanih držav najuspešnejša. S problemom črpanja evropskih sredstev so se ukvarjale vse zadnje slovenske vlade, zlasti v finančni krizi pa so nekako končno priznale, da so to pravzaprav edina dodatna razvojna sredstva, ki jih država lahko pridobi, od njene usmerjenosti in absorbcijske sposobnosti pa je hkrati tudi odvisno, kako uspešno jih bo uspela počrpati. ; The concept of an administrative burden can be explained as something that makes it impossible for an individual or organization to achieve the objectives pursued in their everyday life. Special focus of this master thesis is dedicated to the presentation of different European programs which deal with the problem of reducing administrative burdens at the EU level and also at the national level of individual Member States. The present master thesis focuses particularly on the absorbtion of funds of the EU cohesion policy, and on the basis of the research data attempts to show where there is still potential for the reduction of administrative burdens and where there are those weaknesses or barriers that have not yet received enough attention, although we face them daily in the process of administrative management. In this way we can achieve further simplification of the procedures and enhance efficiency in the disbursement of funding from the EU Structural Funds. The research problem of the thesis relates to the management of projects at the stage of their implementation, in which we focus on administrative and financial reporting. During the survey we considered three main questions related to administrative burdens in the phase of project reporting, organizational structure of the cohesion policy and on the results of the Slovenian performance in the absorbtion of EU cohesion policy funds. Slovenia shares comparable success with other European countries in absorbing EU funds, which was proved on the basis of the analysis of absorbtion efficiency of the Cohesion policy carried out in the framework of this research. Slovenia also shows a considerably low share of administrative costs in relation to the estimated value of the average share of the gross domestic product represented by these administrative costs. In terms of this criterion Slovenia is the most successful country from the countries we compared. All the recent Slovenian Governments have dealt with issues relating to the absorbtion of European funds, especially during the last financial crisis, when they finally recognized that these funds are actually the only additionally available developmental funds the state can obtain. The state's orientation and absorbtion capacity will thus show how successful it will be in the future in absorbing these funds.

Тhis paper considers the phenomenon of global growth, emphasizing the slowdown and (limits) of the Western GDP growth. By comparing the United States as the most mature economy in the world, China as the new hegemon, the OECD countries, the BRICS countries, and the rest of the world, we show the growth and unequal development of the five "regional futures" of the global world. In addition to the imminent economic reasons for the backwardness of Western economies and societies, the crisis of the structure and functioning of the democratic capitalist system, and the ecological limits of sustainability, we emphasize two non-economic moments: the end of liberalism as a fundamental ideology of the Western world, and the loss of trust, which is a fundamental moral category. According to futurist forecasts, the West has slowed down, the financial system has been damaged, and the recovery is slow and uncertain. The following subjects are being considered: the growth paradigm, the belief in lasting progress, the end of liberalism and the loss of confidence, the recovery of Western economies, some monetary policy measures, and European fiduciary money and the slowdown of the growth in the Eurozone. The monetary economy of the euro as an agreed single currency has caused strong changes in the Eurozone and has "trapped" the European Union. The euro economy, among other things, is responsible for the sharp division of the Eurozone member states into surplus and deficit countries, and the Eurozone crisis, stagnation, and slowdown in economic (non-economic) growth. ; U ovom radu razmatramo fenomen rasta na globalnom nivou, apostrofirajući usporavanje i (granice) rasta BDP Zapada. Komparacijom SAD kao najzrelije ekonomije na svijetu, Kine kao novog hegemona, zemalja OECD-a, zatim zemalja BRICS-a, te ostatka svijeta, predočava se rast i nejednaki razvoj pet ,,regionalnih budućnosti," globalnog svijeta. Pored imanentnih ekonomskih razloga zaostajanja zapadnih ekonomija i društava, krize strukture i funkcionisanja demokratskog kapitalističkog sistema, i ekološke granice održivosti, ističemo i dva neekonomska momenta, kraj liberalizma kao fundamentalne ideologije zapadnog svijeta i gubitak povjerenja kao temeljne moralne kategorije. Prema prognozama futurista, Zapad je posustao, finansijski sistem je oštećen, oporavak je spor i neizvjestan. Predmet razmatranja su: paradigma rasta, vjera u trajni napredak, kraj liberalizma i gubitak povjerenja, oporavak zapadnih ekonomija, neke mjere monetarne politike, te Evropski prekarni novac i usporavanje rasta evrozone. Monetarna ekonomija evra kao dogovorene jedinstvene valute izazvala je snažne promjene u evrozoni i Evropskoj uniji uhvaćenoj u ,,zamku." Ekonomija evra, između ostalog, odgovorna je za oštru podjelu zemalja članica evrozone na zemlje suficita i zemlje deficita, te krizu evrozone, stagnaciju i usporavanja ekonomskog (neekonomskog) rasta.

Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja. ; Indebtedness and deleveraging is currently a very topical issue in Slovenia, and as well in the world. In this Masters thesis we have researched indebtedness and deleveraging for Slovenian householders and companies in the period 2004-2015 and compared this trends with trends in other European Union states. The data show that Slovenian householders are approximately 50 % less overindebted then hoseholders in other European Union states. Quite different is situation in the corporate sector, where Slovenian companies entered the crisis with high debt levels. We also noticed significant differences in the financial structure of Slovenian and foreign companies. Based on our research we established that before the crisis Slovenian householders and companies were borrowing more like householders and companies in other states of the European Union, and started with proces of deleveraging much later.