Suchergebnisse
Filter
10 Ergebnisse
Sortierung:
World Affairs Online
POLITOLOŠKA REFLEKSIJA MOČI V DELIBERATIVNI DEMOKRACIJI IN NJENI AGONISTIČNI KRITIKI
In: Teorija in praksa, S. 311-329
Povzetek. Članek obravnava razumevanje moči, ki
predstavlja enega ključnih politoloških konceptov v
teorijah deliberativne demokracije in njene temeljne
kritike, agonistične demokracije. Prek foucaultovskega
branja moči pokaže, da tako v deliberativni demokraciji kot tudi pri agonistiki prevladuje negativno razumevanje moči kot prisile in konfliktov. To pomeni, da
teoretske predpostavke deliberativne demokracije z
dojemanjem moči kot opresivne sile ne zmorejo pojasniti političnega. Izključno negativno dojemanje moči
pri agonistiki pa onemogoča prepoznanje, da ideje in
prakse deliberacije že oblikujejo politično.
Ključni pojmi: politična teorija, deliberativna demokracija, moč, agonistika, Foucault
ANALIZA USPEŠNOSTI REFORME SLOVENSKE JAVNE UPRAVE ; ANALYSIS SUCCESSFUL REFORMS OF THE SLOVENIAN ADMINISTRATION
Področje javne uprave je bilo že od samega začetka zelo težko natančno razložiti. Praktično ni področja človeškega delovanja, v katerem javna uprava ne bi igrala pomembne vloge. Reforme javne uprave so v zadnjih nekaj letih zelo aktualna tema in zato jim posvečamo vedno več pozornosti. Magistrsko delo obravnava področje uspešnosti reform slovenske javne uprave in je usmerjeno predvsem v dileme oziroma kritike zastavljenih strategij. Vse reforme slovenske javne uprave se v zadnjih 20. letih lahko štejejo za uspešne v smislu metodološkega in tehničnega napredka. Napredovali smo pri racionalizaciji struktur in optimizaciji procesov. Manj se lahko pohvalimo v zvezi s spornimi postopki z vidika interesov na primeru lokalne samouprave ter sistema javnih uslužbencev in njihovih plač. Pri doseganju končnega cilja sem ugotovila, da se nekateri od zastavljenih ukrepov, ki so bili opredeljeni v strategijah, dejansko sploh niso realizirali. Glede zastavljenih strategij je precej kritik, izpostavljena je strategija razvoja slovenske javne uprave za obdobje 2015-2020, strategija e-uprave za obdobje 2006-2010 in strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020. Ugotovimo, da gre pri strategijah bolj za skupek dobrih želja oziroma povzetek prejšnjega stanja. Ni zastavljene nikakršne analize, ki bi bila podlaga za spremembe. Da bi zagotovili ustrezen razvoj in napredek na tem področju, bi bilo treba natančno opredeliti jasne ukrepe, ter celovito zastaviti strategije, in le tako lahko pričakujemo uspešen sistem reform. Za nadaljnji razvoj javne uprave bo bistveno, da se izvaja modernizacija na vseh področjih, predvsem tistih, ki so najbolj kritična. Večjo pozornost bo treba nameniti zastavljanju strategij razvoja javne uprave. ; To explain the public administration field in detail has always been a demanding task. In fact, the public administration has an imperative role in almost every area of human action. The public administration reforms are currently a very popular subject matter and thus more favored in receiving attention. In my (Master's) thesis I cover the field's successfulness of the public administration reforms and focus mainly on dilemmas or critics of the set strategies. All Slovenian public administration reforms that have been passed in the last 20 years can be accounted for very successful, not only in methodological, but also its technical sense. We have also improved at streamlining structures and optimizing processes. We are less successful in terms of disputable proceedings from the perspective of interests, for instance, local self-government, the public servants' system and their salaries. While reaching the final goal of my thesis I recognized that certain measures I set in strategies were not realized at all. As far as strategies are concerned, there are quite criticized - a specific stress is put on the strategy of the development of the Slovenian public administration in the periods from 2015 to 2020, the strategy of the e-management in the periods from 2006 to 2010 and the strategy of the development of the local self-government to the year 2020. I discover that strategies are more like a unit of good intentions or better to say synopsis of a previous condition. There is no specific analysis which would be the basis for changes. To secure an adequate development and progress in this field, it is imperative to take transparent measures and set strategies in their entireties. Only then can we expect a successful reform system. For further development of the public administration it is essential to modernize in all fields, particularly in those which are most critical. A more close attention will have to be put on setting up strategies for the development of the public administration.
BASE
Dejavniki uspešnosti mednarodnih režimov: primer preprečevanja tihotapljenja migrantov v času migrantske krize 2015–2018. ; Factors of effectiveness of international regimes: the case of preventing smuggling of migrants during the 2015–2018 migration crisis
Magistrsko delo raziskuje dejavnike uspešnosti mednarodnih režimov, ki jih preverjam na primeru preprečevanja tihotapljenja ljudi v času migrantske krize. Ta režim je bil med leti 2015 in 2018 na največji preizkušnji v svoji zgodovini, saj je zaradi migrantske krize število migrantov, ki so nezakonito prečkali meje Evropske unije preraslo njene zmogljivosti. Ljudje so se v želji po osnovnih človekovih pravicah začeli množično zatekati k nezakonitim in mnogokrat smrtno nevarnim načinom migriranja. Režim proti tihotapljenju migrantov je prejemal vse več kritik, vendar ga niso razvijali z namenom regulacije problema tako velikih razsežnosti. Zaradi pomanjkanja interesa je njegov namen povečanje državnega nadzora nad migracijami in meddržavnega sodelovanja. Režim je namreč lahko najuspešnejši takrat, ko vsi akterji upoštevajo vse njegove sestavine: norme, načela, pravila in pravila odločanja. V delu preverjam upoštevanje teh sestavin na primeru štirih mednarodnih organizacij: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropski policijski urad, Mednarodna organizacija kriminalistične policije in Urad Združenih narodov za droge in kriminal ter petih držav: Nemčija, Madžarska, Grčija, Francija in Slovenija. Trenutne politike, usmerjene k povečevanju povpraševanja po tihotapskih storitvah, je treba preoblikovati tako, da bodo identificirani dejavniki uspešnosti zaobjeli tudi izvorne države, ki bodo lahko začele prispevati svoj delež. ; This master's thesis explores the factors of effectiveness of international regimes that I test on the case of smuggling of migrants during the migrant crisis. This regime had its greatest trial in its history between the years 2015 and 2018 why because the migrant crisis increased the number of migrants that could legally cross the borders of the European Union. People, in the desire for basic human rights, began to massively resort to illegal and many times deadly ways of smuggling. The regime against the smuggling of migrants has begun to receive increasing criticism. However, it was not established with the aim to regulate the smuggling problem of such large proportions. Due to the lack of states' interest, its aim was to increase state control over migration and interstate cooperation. The regime can be most effective when all actors are concerned with all its components: norms, principles, rules and rules of decision-making. In the thesis I test the upkeeping of these components on four international organizations: Organization for security and cooperation in Europe, European union agency for law enforcement cooperation, International criminal police organization and United nations office on drugs and crime, and five countries: Germany, Hungary, Greece, France and Slovenia. Current policies are formed to increase the demand for smuggling services and need to be transformed in order for identified factors of effectiveness to capture countries of origin and make them contribute their share as well.
BASE
Skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije: primeren okvir za izvajanje mirovnih operacij? Študija na primeru operacije Althea ; Common Foreign and Security Policy of the European Union: a suitable framework for conducting peacekeeping operations? Study of the Operation Althea case
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali je skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije primeren okvir za izvajanje mirovnih operacij. V prvem sklopu sem preučil pogodbeni razvoj, institucionalni okvir ter glavni strateški dokument SVOP. V drugem sklopu sem se osredotočil na same vojaške operacije SVOP, v okviru katerega sem preučil zgodovino in razvoj operacij, vpliv vojaških operacij na podobo EU kot varnostnega akterja ter način planiranja in financiranja vojaških operacij. Na koncu drugega sklopa sem izpostavil tudi ključne izzive, ki se pojavljajo pri vzpostavljanju in izvajanju mirovnih operacij v sklopu SVOP. V tretjem sklopu sem se osredotočil na operacijo EUFOR Althea. V začetku sklopa na kratko opišem zgodovino samega konflikta in predstavim grožnje varnosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine, nato pa se osredotočim na samo operacijo in opišem njen mandat, proces planiranja, obseg sil in njihovo organizacijo ter naloge, ki jih izvajajo. Tudi v tem sklopu na koncu izpostavim pomanjkljivosti in kritike, ki so se pojavile skozi obdobje izvajanja operacije. Pri analizi operacije Althea sem ugotovil, da se le-ta giblje med delno uspešno in uspešno. Pri primernosti SZVP za izvajanje mirovnih operacij sem ugotovil, da ima ta za izvajanje res širokega spektra mirovnih operacij kar nekaj pomanjkljivosti. Ker sta SZVP in z njo SVOP medvladne narave, je opaziti, da se področja, ki so v pristojnosti samih institucij EU, razvijajo hitreje od področij, na katerih imajo večjo prisotnost same države članice. Moja glavna ugotovitev je, da je SZVP primerna predvsem za izvajanje manjših in manj intenzivnih mirovnih operacij. ; The aim of the master's thesis is to determine whether the common foreign and security policy of the European Union is an appropriate framework for the launching of peacekeeping operations. The first content set analyses the contractual development, institutional framework, and the main strategic document of CSDP. In the second set, I focus on the CSDP military operations. In this context, I examine the history and development of operations, the impact of military operations on the image of the EU as a security actor, and the way in which military operations are planned and financed. At the end of the second set, I also point out the key challenges that arise in the establishment and implementation of CSDP peacekeeping operations. In the third set, I focus on the EUFOR Althea operation. At the beginning of this final set, I briefly describe the history of the conflict and the threats to security and stability of Bosnia and Herzegovina, followed by the focus on the operation itself—its mandate, planning process, force and organization as well as the tasks carried out. Furthermore, this section points out the shortcomings and criticisms that arise during the course of operation. Analysing operation Althea, I have found out that it ranges from semi-successful to successful. With regard to the suitability of CFSP for the conduct of peacekeeping operations, I have found that it has quite a few shortcomings for the conduct of a considerably wide array of peacekeeping operations. As CFSP and CSDP are intergovernmental in nature, it can be observed that the areas under the responsibility of the EU institutions are evolving faster than the areas where the majority of the responsibility lies upon the member states. My main finding is that CFSP is particularly suitable for carrying out smaller and less intensive peacekeeping operations.
BASE
World Affairs Online
World Affairs Online