Suchergebnisse

The narrative hero Peter Klepec is known (and laid claim to) by the inhabitants of the Čabranka-Osilnica valley, the border area on the Croatian and Slovenian side of the border. There circulate a number of quite similar stories about him, in which a frail illegitimate child Peter becomes a strong man, whose supernatural powers help the needy and drive the enemies from these regions. This paper shows the changing role and diversity of interpretations of myth in time and space using the example of folk and literary hero Peter Klepec. It focuses on the historical changes in the perception of Peter Klepec: namely, on his (local) function at the time of the Hapsburg imperial policy, the process of his nationalisation and dilemmas that arose following the division of the Čabranka-Osilnica area, i.e., the originating area of the creation of the legend of the two countries (Croatia and Slovenia). It shows that Klepec was due to different historical circumstances and (interpretive) discourse used for different purposes. First, he served as a symbol of strength and survival in the Čabranka-Osilnica valley, and then as the Hapsburg myth that justified the existence of the monarchy facing the hostile Ottomans, and lastly as an allegory of a servile Slovene, who is always just a faithful bondsman to other masters (first under the Austro-Hungarians and then the European Union). ; Pripovednega junaka Petra Klepca poznajo (in si ga lastijo?) prebivalci Čabransko- osilniške doline, torej obmejnega območja na hrvaški in slovenski strani meje. O njem kroži več med seboj precej podobnih zgodb, v katerih šibek nezakonski otrok Peter postane silak, ki s svojo nadnaravno močjo pomaga pomoči potrebnim in iz krajev odganja sovražnike. Prispevek na primeru ljudskega in literarnega junaka Petra Klepca prikaže spreminjajočo se vlogo in različnost interpretacij mita v času in prostoru. Osredotoča se na zgodovinske spremembe v dojemanju Petra Klepca: na njegovo (lokalno) funkcijo v času imperialne politike Habsburžanov, na proces njegove nacionalizacije in dileme, ki so se pojavile ob delitvi Čabransko-osilniškega območja t.j. izvirnega območja nastanka legend med dve državi (Slovenijo in Hrvaško). Pokaže, da se je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin in (interpretativnih) diskurzov Klepca uporabljalo v različne namene. Najprej je služil kot simbol moči in preživetja v Čabransko-osilniški dolini, nato kot habsburški mit, ki je opravičeval obstoj monarhije nasproti osmanskemu sovražniku in slednjič kot prispodoba hlapčevskega Slovenca, ki je vedno le vdan podložnik drugim gospodarjem (najprej Avstro-ogrski, nato Evropski uniji).

Die Umbrüche des 20. Jahrhunderts hinterlassen tiefe Spuren in und zwischen den Ländern des Alpen-Adria-Raumes. Alte und neue Nationalismen führen vielerorts zu Auseinandersetzungen in Volksgruppenfragen – zwischen Kärnten und Slowenien zuletzt sichtbar in jahrzehntelangen Konflikten um zweisprachige Ortstafeln und andere Minderheitenrechte.Das Buch beleuchtet Einstellungen von Jugendlichen beider Länder zu Geschichte(n) der Region, Zwei- und Mehrsprachigkeit, Nationalismus und kultureller Vielfalt, neuen und alten Minderheiten, Nachbarländern und Europa. Aufbauend auf den Ergebnissen eines grenzübergreifenden Forschungsprojektes widmen sich Beiträge der Geschichte Kärntens und Sloweniens, ihren Narrativen und deren Folgen für Lebenswirklichkeiten. Berücksichtigung erfährt die Bedeutung von Minderheiten- und Nachbarsprachen in Grenzräumen und daraus erwachsende Implikationen für "moderne" Konzeptionen von Minderheitenschutz.Mit Beiträgen von:Danijel Grafenauer, Joseph Marko, Ludmila Novak Lukanovic, Rainer Pichler, Jürgen Pirker, Stefanie Vavti, Daniel Wutti