Suchergebnisse

Članek proučuje značilnosti ekstremnih populističnih novičarskih diskurzov in njihovih desnih politik na primeru ksenofobnega tona razprav o beguncih in islamu. Da bi demitologiziral populistične diskurze, ki jih reproducirata, in razkril način razširjanja ekstremističnih pogledov, analizira prispevke o beguncih iz dveh tednikov, Reporterja in Demokracije, ki se samoopredeljujeta kot desno usmerjena politična tednika. Njun politični diskurz temelji na avtoritarizmu, militarizmu, nativizmu in etničnem nacionalizmu, kulturalizaciji ekonomske politike in tehniki vzbujanja gnusa in sovraštva namesto sočutja, reartikulira pa se v odnosu do beguncev – migrantov muslimanov, ki ju predstavljata kot nevarnost »našim« svoboščinam. Članek ugotavlja, da islamofobija in ekstremni populistični diskurzi, ki se širijo prek novičarskega diskurza, kulturno zamenjajo z biološkim; nova oblika kulturnega rasizma tudi begunca zamenja z migrantom muslimanom.

Povzetek. Članek analizira reprezentacije Melanie
Trump v slovenskih tiskanih medijih in raziskuje, kako
je bil v prispevkih o Melanii Trump konstruiran spontani nacionalizem, ta pa je bil v medijih povezan s promocijo slovenske nacije prek Melanie kot blagovne znamke.
Moč nacionalnih vezi, idej in tradicije je namreč vzdrževana in redistribuirana prek medijev in popularne
kulture, zato avtorja v nasprotju z literaturo s tega področja, ki medije večinoma obravnava le kot mediatorje,
v članku tudi kritično naslavljata vprašanje vloge medijev v procesu znamčenja nacije in jih obravnavata kot
neodvisne akterje. Avtorja analizirata 594 prispevkov o
Melanii Trump, objavljenih v slovenskih tiskanih medijih v obdobju treh mesecev v letih 2016 in 2017. Analiza
tiskanih medijev v Sloveniji je pokazala, da številne in
ponavljajoče se medijske reprezentacije »Melanie« potiskajo slovenski nacionalizem v komercialni kontekst in
posledično transformirajo nacijo v blago.
Ključni pojmi: medijski diskurz, komodifikacija, Melania
Trump, prva dama, nacionalizem, znamčenje nacije

The article argues for the audience studies, which draws on the analysis of artifactual, spatial, temporal, and sensorial aspects of media consumption and builds on, that is, the so-called medium theory and theory of practice in sociology. In the second part of the article, we interpret the results of a qualitative empirical study regarding the daily use of media technology among young people, aged between 19 and 29 years. The study finds that circumstances, under which digital media have colonized all spheres of public life and under which online social life has become completely naturalized, have led to constant online connectivity as well as highly fragmented and dispersed communication practices of users moving between different media. The analysis of media consumption diaries points to radical mediatization, which plays an important role in the changing generational structure of feeling.

Za vsako krizo, vključujoč zdravstveno, stoji preplet socialnih, ekonomskih, političnih in etičnih tokov upravljanja življenja (governmentality); naloga kritičnega družboslovja in humanistike je odgovoriti na krizo pandemije s predlogi za alternativne modele upravljanja z javnim dobrim. V omejenem obsegu tega sklopa je ambicija lahko le omejena. V pričujočem tematskem bloku o pandemiji COVID-19 smo zbrali družboslovno-humanistične vpoglede v družbeno-kulturne vidike pandemije in t. i. »korona krize«. Bogat nabor člankov tako razmišlja o pandemiji onkraj medicinsko-tehnicističnih premislekov, ko na eni strani ponuja filozofsko-sociološko navdihnjene razprave o družbenih in političnih implikacijah pandemije, na drugi strani pa postreže s konkretnimi sociološko-komunikološkimi empiričnimi študijami o življenju s pandemijo v slovenski družbi. Tematski blok, razdeljen na tri dele, pa je v zadnjem delu obogaten še z dvema kulturološkima premišljevanjema o pomenu pandemije za kulturni prostor, ki je pod njenim vplivom doživel številne preobrazbe.

This article looks at the Thai massage industry in Slovenia and its impact on the perception of Thai women workers among users of the service. The arrival of Thai massage salons in Slovenia presents an aspect of global 'body work', which has increasingly relied on the labour of migrant women from the global South. In Slovenia, however, the presence of Thai female labour is a relatively new development, as is migration from Asia more broadly. In our analysis, we focus on the cultural aspects of the encounter between the providers and users of the service, as it unfolds in the micro setting of the massage salons. We argue that the closeness of the encounter between the two bodies – the worker's and the consumer's – complicates the concept of the modern stranger, as it is usually attached to the (male) migrant in the public space. Moreover, the intimate contact with the migrant worker confuses the hierarchies of gender, race and ethnicity and shifts the location of power and vulnerability. Our findings are then placed within the broader frame of contemporary post-socialist Slovene society to ask how this particular experience of body work may coincide with, or contest, local attitudes towards global migrants.

Through the perspective of the concept of generations and generationally
specific digital sociality, the paper analyses the transformation of reading as a
practice and as an experience. Based on analysis of interviews with teenagers,
it is argued that in today's polymedia environment users are constantly shifting
between platforms and live in constant anticipation of something new, being
permanently occupied, and constant affective engagement represent a condition for an algorithmically produced regime of visibility that normalises the distracted
multitasking they engage in. In the context of constant digital work, there remains
little space for practices beyond social platforms. The authors argue that in the
young interviewees' perception book reading does not hold the status of a cultural authority and that the role played by reading in distributing cultural capital
has been reshaped.

Karantena je kot spopad z epidemijo prinesla transformacijo prostorsko-časovne dimenzije vsakdanjega življenja. Porušila se je fizična in družbena diferenciacija prostorov v vsakdanjem življenju (delo, počitek, zabava, zasebno, javno, ospredje, ozadje ...). Obenem so bili ukinjeni običajni interakcijski rituali, ko je digitalno komuniciranje potisnilo ob stran telesni vidik družbenosti in utelešeno interakcijo med ljudmi. Življenje v karanteni se tako prevladujoče dogaja v sintetičnih situacijah. Avtorji analizirajo medijske prakse »komunikativne figuracije« skupine študentov – sošolcev, pri čemer se osredotočajo na spremembo komunikacijskih praks v obdobju najstrožnjih omejitev v času epidemije v kontekstu intenzivne mediatizacije. Ugotavljajo, da je permanentna raba medijev okrepila integracije tehnologije in praks občinstvenja v vsakdanje življenje, naturalizacijo digitalne družbenosti in fragmentacijo pozornosti. To je spletna predavanja na platformi Zoom spremenilo v eno od številnih enakovrednih medijskih praks. Predavanja so tako zaradi tesne integracije v siceršnjo medijsko pro-trošnjo izgubila svojo ritualno distinktivnost in lokacijo zunaj komodificirane digitalne kulture.