Ars & Humanitas: revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities
ISSN: 2350-4218
480 results
Sort by:
ISSN: 2350-4218
Izziv za raziskovanje predstavlja analiza, koliko denarnih sredstev Latvija in Slovenija prispevata v proračun EU ter koliko se v izbrani državi vrne preko evropskih skladov. Namen analize v magistrskem delu je analizirati področja, ki jih ti dve državi prednostno obravnavata in njuno učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev v finančni perspektivi 2014 - 2020. Opisovanje dejstev in pojmov ter njihovo preučevanje na podlagi tuje in domače strokovne literature temelji na metodi deskripcije. Zbiranje številčnih podatkov in statističnih analiz je izvedeno s kvantitativno metodo. Z metodo komparacije je bila izvedena primerjava med državama, z metodo kompilacije pa je bila izvedena potrditev oziroma zavrnitev hipotez. Z analizo je bilo ugotovljeno, da prebivalec Latvije prejme več sredstev iz skladov EU kot prebivalec Slovenije, kljub temu, da prebivalec Slovenije prispeva v proračun EU več kot prebivalec Latvije. Prejeta sredstva kohezijskega sklada na prebivalca so odvisna od BDP na prebivalca in tako vplivajo na razvitost države. Latvija iz kohezijskega sklada prejme več sredstev kot Slovenija, ima pa nižji BDP na prebivalca kot Slovenija. Slovenija uspešneje črpa sredstva Evropskega socialnega sklada in sredstva za področje razvoja in inovacij. Analiza pripomore k temu, da bo pri naslednji finančni perspektivi omogočena večja učinkovitost pri pridobivanju in koriščenju sredstev EU. Analiza je pokazatelj uspešnosti držav pri črpanju sredstev, ugotavlja pa tudi kazalnike porabljenih sredstev. Z uspešnim črpanjem sredstev iz evropskih skladov je mogoč razvoj in rast v državi, predvsem na področju gospodarskega, ekonomskega in socialnega stanja. ; A challenge for the research is mainly to analyse how much money do Latvia and Slovenia contribute to the European Union's budget and how much money do they recompensate from the European funds. The purpose of the analysis is to find out which areas do the two countries treat with the highest priority and also to find out how effective they are in achieving the set goals of the 2014 – 2020 financial perspective. Description of facts and concepts, as well as their study on the basis of foreign and domestic scientific literature, was based on the method of description. Collection of numerical data and statistical analyses were carried out using the quantitative method. The comparison method was used to conduct a comparison between the countries, whereas the compilation method was used to confirm or reject the hypotheses. The analysis showed that a resident of Latvia receives more financial means from the EU funds than a resident of Slovenia. Furthermore, the latter also contributes more to the EU budget than the resident of Latvia. Cohesion fund's received financial means per capita depend on gross domestic product (GDP) per capita and thus affect the country's development. Latvia receives more such means and also has lower GDP per capita than Slovenia. However, Slovenia is more efficient at using the resources of the European Social Fund and Funds for research and innovation. The analysis that was carried out aids in the improvement of next financial perspective to be more efficient in gaining and using the EU funds. It is also an indicator of how successful both countries are when it comes to using EU funds and what are the indicators of the funds used. The successful absorption of European funds enables the development and growth of the country, especially in the economic and social perspective.
BASE
In: Maribor
Doktorska disertacija preučuje specifično usmeritev mednarodne ekonomije, in sicer področje politik razvojne pomoči. Znotraj tega vsebinskega okvirja smo se osredotočili na njeno učinkovitost predvsem zaradi aktualnosti problematike kot številnih s tem povezanih globalnih izzivov. Razvojna pomoč, kot osrednja tematika disertacije, predstavlja temeljni koncept, s katerim države poskušajo razreševati razvojne razlike v svetu. Preučevanje učinkovitosti razvojne pomoči je v okviru ekonomskih znanosti zelo perspektiven koncept, predvsem zaradi dejstva, da je prepad med razvitimi državami globalnega severa in globalnega juga večji kot kadarkoli, dosedanje študije, kot tudi modeli razreševanja pa niso ponudili učinkovitih rešitev za spremembe oz. izboljšanje trenutnega stanja. Vse omenjeno smo preučevali na skupini držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) iz dveh glavnih razlogov. Prvič, ker je velika večina držav v skupini dolgoletnih prejemnic razvojne pomoči, in drugič, ker omogoča dobro podlago za preučevanje, saj v njo spadajo tako najrevnejše podsaharske države, kot tudi otoške države, ki so v zadnjih letih doživele hiter gospodarski napredek. Struktura disertacije temelji tako na teoretičnem kot tudi aplikativnem delu. V prvem delu, tako predstavimo temeljne teoretične pojme iz razvojne ekonomije odnosov sever-jug, zgodovino sodelovanja držav AKP-ja z različnimi mednarodnimi akterji in teoretične opredelitve razvojne pomoči in njene učinkovitosti. Drugi del je namenjen aplikativni raziskavi učinkovitosti politik razvojne pomoči. Države skupine AKP smo tako razdelili v dve skupini. V skupino A, kjer so tiste, ki so prejele več razvojne pomoči, in skupino B, kjer so tiste, ki so prejele manj. Predpostavljali smo, da so države, ki so prejele več razvojne pomoči, naredile večji razvojni napredek. Njihov napredek smo preučevali na petih ekonomskih in socialnih razvojnih indikatorjih: BDP na prebivalca, obseg izvoza blaga in storitev, smrtnosti otrok do petega leta starosti, rast pričakovane življenjske dobe in število migracij. Na podlagi pridobljenih rezultatov za posamezno področje smo nato generalno sklepali ali so politike razvojne pomoči dosegle svoj namen, torej ali so bile učinkovite. Iz vsebinskega vidika je disertacija izvirni doprinos k ekonomski znanosti pri preučevanju problematike sedanjega sistema podeljevanja razvojne pomoči in posledično njene učinkovitosti, raziskovanja razvojne problematike v državah skupine AKP ter predlogom razreševanja sodobnih izzivov mednarodnega razvoja. Prav tako zapolnjuje vrzel pri preučevanju koncepta mednarodnega razvoja s kvalitativnimi metodami raziskovanja, saj so obstoječe raziskave izrazito kvantificirane. Ker je disertacija napisana v slovenskem jeziku je tudi prispevek k maloštevilni literaturi na tem področju in k nadaljnjem raziskovanju mednarodne razvojne problematike in s tem povezanih globalnih izzivov. ; This PhD dissertation studies a specific direction of international economics — the field of development aid policies, and focuses on its efficiency, mainly due to the relevance of the issue, since it is associated with numerous global challenges. Development aid, as the central theme of this dissertation presents the underlying concept, with which countries attempt to resolve developmental differences around the world. Studying the efficiency of development aid in terms of economic sciences is a very promising concept, mainly due to the fact that the gap between the developed countries of the global South and the global North is larger than ever, and current studies, nor resolution models, offered any effective solutions for changing or improving the current state. All of the above was studied on the African, Caribbean and Pacific Group of States (ACP) for two main reasons: Firstly, because the vast majority of these countries is a long-term beneficiary of development aid and secondly, because this provides us with a sound foundation for studying, including both the poorest Sub-Saharan countries and island states, which experienced rapid economic development in recent years. Thus the structure of this dissertation relies on both theory and application. The first part presents the fundamental theoretical terms from developmental economics, North-South relations, the history of cooperation among ACP countries with various international players and theoretical determination of development aid and its efficiency. The second part is intended for applied research of the efficiency of development aid policies. ACP countries were divided into two groups, group A with those receiving the most development aid and groups B with those receiving the least. We presumed that countries that received the most development aid made the most progress. Their progress was studied according top five economic and social indicators of development: GDP per capita, exports of goods and services, mortality of children under five years of age, growth in life expectancy and the number of migrations. Based on data retrieved for specific fields, we generally presumed whether development aid policies had achieved its purpose – if they were efficient. From the substantive aspect, this dissertation is an original contribution to the science of economics in its study of the problems in the existing system for distributing development aid and consequently its efficiency, to research of development problems in ACP countries and to proposals for meeting the modern challenges of international development. It also fills the gap in the study of the concept of international development through qualitative research methods, since existing research is extensively quantified. Since this dissertation is originally in Slovenian, it also adds to the scarce literature in this field and to future research of international developmental issues and the global challenges they bring.
BASE
My thesis is based on the premise that the change of the political system from socialism to post-socialism was not based on the otherwise branched out political education in socialism, but rather, on other factors of which the essential one is the third wave of democracy that swept across the Central, South and East European countries. (Inter)active citizenship can develop synergistically together with a positive attitude towards one's own country and with a stimulative influence on the citizens; with co-operation among the various (civil) groups and with modern education for citizenship (not only as the school subject of Citizenship Education and Ethics) as well as with its alternative goals together with the democratic and spiritual political culture. In view of the projected deadline for stability of democracy, which is expected to last 50 to 60 years, both types of culture are only at the initial phase of development in the new Slovenian state. ; Izhajamo iz teze, da spremembe političnega sistema iz socializma v postsocializem niso temeljile na sicer razvejenem političnem izobraževanju v socializmu, temveč na drugih dejavnikih, med katerimi je bistven tretji val demokracije, ki je zajel tudi srednje-, južno in vzhodnoevropske države. (lnter)aktivno državljanstvo se lahko razvija sinergično s pozitivnim odnosom do lastne države in spodbudnim vplivom na državljane, s sodelovanjem med različnimi (civilnimi) skupinami, s sodobnim izobraževanjem za državljanstvo (ne le s šolskim predmetom državljanska vzgoja in etika) in njegovimi alternativnimi cilji hkrati z demokratično in duhovno politično kulturo. Obe vrsti kulture sta v novi slovenski državi glede na predvideni rok za stabilnost demokracije, ki naj bi trajal 50-60 let, šele na začetni razvojni stopnji.
BASE
Avtorica v magistrskem delu obravnava vpliv Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na upravni postopek v državah članicah. V začetku prikaže razvoj varstva temeljnih pravic v okviru Skupnosti, zatem podrobneje predstavi temeljne značilnosti Listine ter povzame ugotovitve o uporabi Listine v državah članicah, ki izhajajo iz poročil o temeljnih pravicah Agencije Evropske unije za temeljne pravice. Že v začetnih poglavjih na relevantnih mestih opozori na prednosti in slabosti Listine, ki bi utegnile vplivati na upravni postopek. V nadaljevanju se posveti kritični obravnavi vpliva, ki ga imata na nacionalni upravni postopek dve najbolj procesno naravnani pravici iz Listine, in sicer pravica do dobrega upravljanja (41. člen Listine) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (47. člen Listine). Nato na primerih iz sodne prakse Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč prikaže, kako Listina vpliva na ugotovitveni postopek, obveznosti upravnih organov pred izdajo odločbe, možnost sodne kontrole nad upravnimi akti ter na pravnomočno zaključene zadeve. ; The thesis examines the impact of the Charter of Fundamental Rights of the European Union on the administrative procedure in Member States. In the introductory chapters, the developments in the protection of fundamental rights within the European Communities are outlined and the main features of the Charter are presented in greater detail. The key findings on the application of the Charter in the Member States are drawn from the annual fundamental rights reports that are prepared by the European Union Agency for Fundamental Rights. Throughout the entire thesis, strengths and weaknesses of the Charter that would have a significant impact on the administrative procedure are referenced where relevant. Further on, the Author critically examines the impact of the right to good administration (article 41 EU Charter) and the right to an effective remedy and to a fair trial (article 47 EU Charter), both of procedural character, on the national administrative procedure. Finally, referring to examples acquired from the recent case law of the Court of Justice of the European Union and national case law, the Author demonstrates how the Charter impacts the fact assessment procedure, the obligations of administrative bodies throughout the proceeding, the possibility of judicial review of administrative action and the impact on final administrative decisions.
BASE
The question of inequality of men and women became a world problem in second half of the 20th century and the solution has been sought by important international organisations (OZN), European Union and individual states. Assuring same options for both sexes in all departments and on all levels of life became one of preferential tasks of European Union since we can still find different forms (open and hidden) of gender discrimination in modern states. In the fist part author presents key features of male centred traditional social order in western civilisation, main characteristics and bearers of ensuring same opportunities for both genders stretching from global to European level. Informal and formal education have important role with the process of abolishing discrimination. Educators carry new patterns of relationship between sexes and it is therefore important that they are educated and also lifelong educated, especially those who are on key positions and make decisions in all areas of life. Author therefore in the second part presents some approaches and usages of such education in members of European Union and in Slovenia. ; Vprašanje družbene neenakosti žensk in moških je v drugi polovici 20. stoletja postalo svetovni problem, ki so se ga resno lotile pomembne mednarodne organizacije (OZN) in državne skupnosti (EU) ter posamezne države. Zagotavljanje enakih možnosti za oba spola na vseh področjih in na vseh ravneh življenja je postalo ena prednostnih nalog EU, kajti v sodobnih družbah še obstajajo različne oblike (odkrite in zlasti prikrite) diskriminacije po spolu. Avtorica v prvem delu razkriva ključne značilnosti moškosrediščnega tradicionalnega družbenega reda v zahodni civilizaciji ter predstavlja glavne značilnosti in nosilce zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških od globalne do evropske ravni. Pomembno vlogo pri odpravljanju diskriminacije imata formalno in neformalno izobraževanje. Ker pa morajo biti tudi izobraževalci in nosilci novih vzorcev odnosov med spoloma izobraženi, je pomembno vseživljenjsko izobraževanje odraslih, zlasti tistih, ki zasedajo ključne položaje odločanja na vseh področjih življenja. Zato avtorica v drugem delu prispevka predstavlja nekatere pristope in prakse takšnega izobraževanja v drugih državah članicah EU ter v Sloveniji.
BASE
In: Maribor
Izgorevanje fosilnih energentov negativno vpliva na naš planet in v veliki meri pripomore k negativnim spremembam našega okolja. Z namenom preprečitve teh sprememb se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v svetu, tudi v političnem opredeljevanju, vse bolj krepi zavedanje, da je treba ukrepati in s tem namenom svetovne politike vse več pozornosti posvečajo uvajanju programov, s katerimi bi te spremembe preprečili oziroma jih vsaj omilili. Evropska unija ima pri aktivnostih varovanja okolja vodilno vlogo v svetu. Predvsem pa znotraj unije skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev varstva okolja in državam članicam nalaga obveze za izpolnjevanje skupnih ciljev in dopušča ukrepe, ki naj bi zagotovili izpolnitev zadanih ciljev. S tem namenom dopušča tudi izjeme od načelne prepovedi dodeljevanja državnih pomoči. Le te so dopustne le, če so skladne s pravili, ki opredeljujejo njihovo dodelitev, katera so v izključni pristojnosti Evropske komisije, in uresničujejo cilje skupnega interesa, kar skrb za varstvo okolja zagotovo je. Tako je, dodeljena skladno z enimi od takšnih pravil, to je s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo) , izjemoma dopustna tudi državna pomoč proizvajalcem, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, če je predhodno tudi potrjena s strani Evropske komisije. Takšna državna pomoč, je bila leta 2009 z Energetskim zakonom uveljavljena tudi v Republiki Sloveniji, kot podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v okviru podporne sheme. Uveljavitev podporne sheme je bila smiselna in predvsem potrebna z namenom spodbuditi potencialne investitorje k investicijam, ki bodo prispevale k razvoju oziroma povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v skupni bruto končni rabi električne energije. Evropska unija je Republiko slovenijo z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč obvezala do leta 2020 doseči 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni bruto končni rabi energije. Proizvajalci, ki so zgradili oziroma namestili proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so tako lahko v okviru podporne sheme pridobili podpore, namenjene za pokritje razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva, in prihodki od prodaje te proizvedene električne energije na trgu. Ker so bile vrednosti podpor določene administrativno, na podlagi vrednosti primerljivih investicij pred uveljavitvijo podporne sheme, in v obdobju med leti 2010 in 2012 niso bile usklajene z razmerami enakih investicij posameznih tehnologij na trgu (katerih cene so se bolj ali manj prepolovile), so v mnogih primerih proizvajalcem dodeljene podpore, za katere se izkazuje, da niso sorazmerne in presegajo dopusten obseg državne pomoči opredeljen tako v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo), kot tudi v nacionalni zakonodaji. V takšnih primerih bi država načeloma morala poseči v že dodeljene državne pomoči, ki se bodo proizvajalcem izplačevale za vso proizvedeno električno energijo v obdobju 15 let od namestitve proizvodne naprave, in jih, skladno z zakonodajnimi določbami, korigirati tako, da bodo služile svojemu namenu, to je pokritju razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva in prihodki od prodaje te energije na trgu. ; The combustion of fossil fuels has a negative impact on the environment and has become a major contributor to negative changes in our environment. To prevent these changes, the awareness that action must be taken has been present from the 1990s onward, including political actions. Global governance, therefore, pays more attention to the introduction of the programmes that prevent or at least mitigate these changes. The European Union has a leading role in the combat against climate changes. The Member States are responsible for meeting common objectives to protect the environment and to implement the measures for the fulfilment of these objectives. In this view, exceptions to the general prohibition on state aid are allowed. These exceptions are allowed only if they are in compliance with the rules that determine their allocation and falling within the exclusive jurisdiction of the European Commission, as well as if they meet the common targets related to environmental protection. In lines with one of these rules, Guidelines on State aid for environmental protection and energy, a state aid for the production of electricity from renewable sources is permitted. This state aid must be previously approved by the European Commission. By implementing the Energy Act in 2009, Slovenia has established such state aid as a support for the production of electricity from renewable energy sources within the frame of the support scheme. The introduction of the support scheme was a sensible and above all the necessary solution to encourage investors for investments that will contribute to the development and to increasing the share of renewable electricity in the gross final electricity consumption. By the Directive 2009/28/EC of the European Parliament and of the Council on the promotion of the use of energy from renewable sources Slovenia become committed to achieve a 25 percent share of energy produced from renewable sources by 2020 in the gross final energy consumption. Producers who built or installed the facilities for the production of electricity from the renewable sources received the support within the support scheme ; the support was intended to cover the difference between the production costs, including a normal return on assets, and the revenues from the sale of electricity in the market. These supports were determined administratively on the basis of comparable investments before the support scheme was implemented ; in the period between 2010 and 2012 were not in compliance with the requirements for comparable investments in the market (prices of these investments were more or less halved). Due to that, many producers were granted the supports, which are not proportional and exceed the admissible amount of state aid determined by the Guidelines on State aid for environmental protection and energy, and national legislation. In such cases, the state should intervene in already granted supports, which are to be paid to producers for the produced electricity over the period of 15 years from the installation of the production facility. In accordance with the legislation, supports should be amend in a way to serve their purpose, that is to cover the difference between the production costs, including a normal return on assets, and the revenues from the sale of electricity in the market.
BASE
Magistrsko delo analizira delovanje male države, ko je ta na čelu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v okviru enega od glavnih področij delovanja institucije – upravljanja in preprečevanja konfliktov. Analizira, kako lahko mala država s pametno uporabo svoje mehke moči deluje kot agent preventivne diplomacije in s katerimi ovirami se pri tem srečuje. Magistrsko delo kot študijo primera obravnava krizo v Kirgiziji leta 2005, ki sovpada s predsedovanjem Slovenije OVSE. Delo pokaže, da ima mala država ravno zaradi svojih specifičnih lastnosti primerjalne prednosti pri delovanju v okviru preventivne diplomacije, saj jo druge države pogosto dojemajo kot razmeroma nepristranskega akterja, ki se v reševanje krize ne vpleta aktivno zato, da bi zasledoval (ozko definirane) nacionalne interese, kar je pogost očitek velikim državam. Prav tako se pokaže, da je zaslomba, ki jo mali državi daje institucija (v našem primeru OVSE), lahko ključnega pomena, saj se mali državi pod okriljem institucije s tem krepi legitimnost. Analiza delovanja Slovenije v primeru krize v Kirgiziji še pokaže, da je ena od glavnih nalog male države kot predsedujoče mednarodni instituciji skupnostno delovanje, ki mora upoštevati pravila odločevalskega procesa, obenem pa ravno skupnostno delovanje prinaša mali državi možnost, da se v mednarodnem okolju izkaže kot zanesljiv partner in deluje kot most med različnimi interesi. S tem krepi svoj mednarodni ugled in posledično svojo mehko moč. ; The thesis analyses activities of small states (focusing on Slovenia) during their Chairmanship of Organization for Security and Co-operation in Europe (OSCE), in the field of conflict management and conflict prevention as one of the main areas of the OSCE. It analyses how a small country can put its soft power to smart use and act as an agent of preventive diplomacy and what the main obstacles for its activities are. The thesis deals with a case-study of the Kyrgyz revolution in 2005, which coincided with Slovenia's Charimanship of the OSCE. The thesis shows that a small country's specific characteristics bring comparative advantages in preventive diplomacy, because small countries do not engage actively in crisis resolution in pursuit of their (narrowly defined) national interests as it is often associated with big states. It also shows that organizational backing (in our case the OSCE's) is vital for small states, because it provides legitimacy. With the analysis of Slovenia's Chairmanship, the thesis shows that one of the main tasks for a small country, chairing an international institution, is a community action with an emphasis on the decision-making process. A successful community action brings about opportunities for a small country to prove itself in an international environment and to act as a bridge builder between different interests. With this, the small country can strengthen its international reputation and its soft power.
BASE
V magistrski nalogi sem obravnavala problematiko prenove visokošolskih sistemov v evropskem prostoru, ki jo je sprožil bolonjski proces z namenom doseči večjo primerljivost med dotlej zelo različnimi nacionalnimi visokošolskimi sistemi. Bolonjski proces je oznaka za proces vzpostavitve skupnega evropskega visokošolskega prostora, katerega namen je zagotoviti večjo učinkovitost in konkurenčnost evropskih visokošolskih sistemov, pospeševati mobilnost študentov in akademskega osebja ter spodbujati zaposlovanje evropskega prebivalstva. Ker pa dokumenti bolonjskega procesa niso pravno obvezujoči in ne določajo jasnega načina in metod implementacije bolonjske reforme, se je vsaka država prenove svojih visokošolskih sistemov lotila drugače. Posledica tega so velike razlike pri uspešnosti izvedbe reforme, kar Evropo oddaljuje od zastavljenih ciljev. V nalogi sem predstavila tudi potek slovenske implementacije bolonjske reforme in nekaj napak, za katere menim, da so odločilno prispevale k njenemu neuspehu. Eden izmed glavnih razlogov za neuspeh reforme pri nas (in v številnih drugih državah) je tudi finančna izčrpanost visokega šolstva, ki se v Sloveniji v zadnjih letih še zaostruje, saj država vsako leto visokemu šolstvu nameni manj proračunskih sredstev. Nekaj besed sem namenila tudi razmisleku o možnosti uvedbe šolnin, ki se v javnosti občasno predlaga kot ena izmed možnih dopolnitev (nezadostnemu) javnemu financiranju visokega šolstva. ; This master's thesis focuses on the issue of reforming higher education systems in Europe, brought on by the Bologna Process with the intention of achieving a higher level of comparability among previously vastly different national education systems. The Bologna Process is a process of establishing a common European higher education system, the aim of which is to ensure greater efficiency and competitiveness among European higher education systems, encourage the mobility of students and academic staff and promote employment of Europeans. Given, however, that the documents of the Bologna Process are not legally binding and do not determine a clear system and implementation methods of the Bologna reform, each country took a different approach to reforming their higher education systems. The consequences are big differences in success in terms of the implementation of the reform, which diverges Europe from its objective. The thesis presents the course of the Slovene implementation of the Bologna reform and some of the mistakes that have most likely contributed decisively to its failure. One of the main reasons for the reform's failure in Slovenia (and several other countries) is the exhausted financial resources of the higher education system. This is getting progressively worse in Slovenia due to the country cutting budget allocations for the higher education system every year. Some thought is also given to the possibility of implementing tuitions, a solution presented in public as one of the possible supplements to the (insufficient) public funding of the higher education system.
BASE
In: Maribor
V magistrski nalogi smo raziskali uvajanje managementa kakovosti v visokem šolstvu, analizirali smo pristope ter modele zunanjih evalvacij v državah Evropske unije in drugih razvitih državah sveta ter podali splošne podatke o evalvacijah v visokem šolstvu. Raziskali smo procese evalvacij v visokem šolstvu in stanje v Sloveniji. S primerjavo z državami članicami Evropske unije in širše, kjer izvajajo zunanje evalvacije neodvisne institucije (agencije), smo potrdili tezo, da v Sloveniji sistem kakovosti v visokem šolstvu še ni primerljiv z evropskimi modeli. Analizirali smo postopke managementa kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, kjer že dobro desetletje univerze in njihove članice redno opravljajo samoevalvacije, od leta 2006 pa nacionalni evalvacijski organ izvaja tudi zunanje institucionalne evalvacije. Prikazan je izvirni model notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. Model je potrjen z raziskavo, ki temelji na praktičnih primerih, ki so podkrepljeni z ustrezno teorijo in izkušnjami iz primerov dobre prakse. Opisani so posamezni segmenti (pričetek evalvacijskega postopka, zahtevana dokumentacija visokoškolskega zavoda, obisk evalvacijske komisije, poročilo o notranji evalvaciji …) kot prispevek k izboljšanju in razvoju managementa kakovosti na Univerzi v Mariboru. Prikazana so spoznanja in rezultati na praktičnem primeru pilotnega projekta notranje institucionalne evalvacije. Podana je utemeljetev vpeljave notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru, ki se bo izjemno pozitivno izkazala ob neodvisni zunanji institucionalni evalvaciji posameznega visokošolskega zavoda. V okviru raziskave smo opravili še anketo med ciljno skupino zaposlenih na Univerzi v Mariboru, ki so doslej že sodelovali pri zunanjih evalvacijah. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju nadaljnjega načrtovanja in izvajanja dejavnosti v okviru notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. V raziskavi smo potrdili zastavljeno delovno predpostavko, da se bodo s pomočjo modela notranjih institucionalnih evalvacij izboljšali procesi managementa kakovosti članic Univerze v Mariboru. Zato izsledki magistrske naloge predstavljajo pomemben prispevek k izboljševanju stanja kakovosti na članicah Univerze v Mariboru, še posebej na posameznih področjih managementa kakovosti ter celovitega sistema managementa kakovosti. ; This master's thesis examines the introduction of quality management in higher education, analyses different external evaluation models of EU Member States and other developed countries and provides general data on evaluations in higher education. In this paper, evaluation processes in higher education and the situation in Slovenia are examined. By comparing Slovenia with other EU Member States, as well as a few other countries, where external evaluations are conducted by independent institutions (agencies), the conclusion is drawn that quality assurance in Slovene higher education is still lagging behind other European models. We analyzed quality management in Slovenia, where for over a decade universities and their members have been performing regular self-evaluations. In addition, a national evaluation body is conducting external institutional evaluations since 2006. An original model of internal institutional evaluation at the University of Maribor is introduced. It is backed up by research based on practical examples as well as relevant theory and examples of good practice. Particular elements (initiation of the evaluation process, required documentation, visit of the evaluation committee, internal evaluation report, etc.) are described in order to contribute to the improvement and development of quality management at the University of Maribor. Findings and results of a practical pilot project are presented. In addition, reasons for introducing internal institutional evaluations at the university are given, one of them being that such evaluations will prove extremely useful when conducting independent external institutional evaluations of university members. A survey was conducted among the target group consisting of university staff that has already participated in external evaluations. Survey results will contribute to the improved planning and implementation of activities in the context of internal institutional evaluations at the University of Maribor. Our assumption that quality management will improve with the help of the introduced internal evaluation model was correct. For this reason, the findings of this thesis represent a valuable contribution to quality assurance at the University of Maribor and its members, especially in certain areas of quality management and in terms of a comprehensive system of quality management.
BASE
In: Socialno delo: časopis za teorijo in prakso, Issue 4, p. 301-315
Perceptions of professional identity and its formation during education at the Faculty of Social Work, University of Ljubljana
Professional identity in social work can be described as a collection of identifiable and enduring professional qualities of social workers that bind them together as a professional group and make them different and unique compared to other professional groups. As the social work profession is devalued and stigmatized around the world, exploring the processes involved in developing a strong and positive professional identity is of great importance. The need to explore social work professional identity has been recognized in some places abroad and has mainly focused on researching professional identity formation during social work education. This paper presents findings on the definition and role of professional identity in social work, focusing on professional identity formation during education at the Faculty of Social Work, University of Ljubljana. Qualitative research on social work students' perceptions of professional identity is presented, as well as suggestions for a more frequent and discrete treatment of the topic during the education of future social workers.
Raziskovalni problem primerjalne analize je preveriti, ali je stopnja razvitosti e-uprave povezana z izbranimi kazalniki razvitosti države ter kakšen je vpliv zgodovine razvoja e-uprave v Sloveniji na povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in izbranimi kazalniki razvitosti države. Trije izbrani kazalniki razvitosti države so: indeks bruto domačega proizvoda na prebivalca, odstotek posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo in odstotek posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi. V primerjalno analizo sem vključila podatke v obdobju od 2014 do 2017 za 28 držav članic Evropske unije. Pri primerjalni analizi za Slovenijo sem uporabila podatke v obdobju od 2004 do 2017. Uporabila sem metodo linearne regresije in Pearsonov koeficient korelacije. Ugotovitve analize nakazujejo, da glede na Pearsonov koeficient korelacije nimajo vse države članice Evropske unije pozitivne povezanosti med razvitostjo e-uprave in izbranimi kazalniki razvitosti države. Pri linearni regresiji po državah članicah Evropske unije med stopnjo razvitosti e-uprave in indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca ter med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo je povezanost med spremenljivkama neizrazita. Povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi, je zmerna. Slovenija ima pri vseh izbranih kazalnikih razvitosti države negativno moč linearne povezanosti s stopnjo razvitosti e-uprave. Zmerno povezanost za Slovenijo opazujemo med stopnjo razvitosti e-uprave in indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca ter med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi. Neizrazita povezanost je med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo. ; Research goal of comparative analysis is to check if there is any connection between level of e-government maturity and selected indices of country development and what impact of history of e-government maturity in Slovenia is on connection between level of e-government maturity and selected indices of country development. Three selected indices of country development are: index of gross domestic product per capita, percentage of population with tertiary education and percentage of population using the Internet to interact with public authorities. In comparative analysis I included data for 28 member states of European Union from years 2014 to 2017. In comparative analysis for Slovenia I used data from years 2004 to 2017. I used linear regression method and Pearson correlation coefficient. Result of analysis, according to Pearson correlation coefficient, shows that not all member states of European Union has positive correlation between level of e-government maturity and selected indices of country development. For member states of European Union is linear correlation weak or relatively low between level of e-government maturity and index of gross domestic product per capita and also between level of e-government maturity and percentage of population with tertiary education. Correlation is moderate when compared level of e-government maturity with percentage of population using the Internet to interact with public authorities. Slovenia has negative linear correlation at all selected indices of country development compared to level of e-government maturity. Moderate correlation for Slovenia is noticed between level of e-government maturity and index of gross domestic product per capita and between level of e-government maturity and percentage of population using the Internet to interact with public authorities. Relatively low correlation is between level of e-government maturity and percentage of population with tertiary education.
BASE
V okviru aktualnih procesov v mednarodni skupnosti je mogoče opaziti večje poudarjanje vloge nedržavnih akterjev v tradicionalnih državocentričnih oblikah vladanja. Aktivnosti slednjih so zaznane na področju problematike, povezane z oskrbo z globalnimi okoljskimi dobrinami. Magistrsko delo poskuša ovrednotiti vlogo nedržavnih akterjev, natančneje mednarodnih nevladnih okoljskih organizacij (MNVOO) v okviru mednarodnih okoljskih režimov, saj lahko aktivnosti MNVOO kritično vplivajo na učinkovito delovanje režimov samih. Predmet proučevanja je vpliv MNVOO v državocentričnih mednarodnih okoljskih režimih, primarni cilj pa je ovrednotenje vpliva MNVOO na spremembe v teh režimih. Vplive MNVOO bomo ovrednotili skozi zrcalo treh teoretskih perspektiv mednarodnih režimov. S podrobnejšo analizo Evropske unije kot pomembnega akterja mednarodnega režima za boj proti podnebnim spremembam, konkretno njenega sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), – in s to analizo povezanimi odzivi evropskih MNVOO na delovanje EU ETS – bomo dosegali cilj magistrskega dela. Ugotovitve pokažejo, da je vloga MNVOO v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov manj pomembna kot v fazi implementacije. Realizem se pokaže kot najprimernejša teoretska perspektiva v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov, saj ti kažejo posledice strukturnega izražanja moči med državami. Ker liberalizem poudarja pomen večjega vključevanja nevladnih akterjev v fazi implementacije mednarodnih režimov, se ta teoretska perspektiva izkaže kot najbolj primerna za obravnavo izbranega mednarodnega okoljskega režima. Liberalizmu se pridruži šibkejši kognitivizem, saj temelji na medsebojnem učenju ter delitvi informacij. ; Within the current processes of the contemporary international community, academic research observes a greater emphasis being placed on the role of international non-state actors in generally state-centered forms of governance. Their activities are manifested in the field of problems related to the supply of global environmental goods. This master's thesis aims to evaluate the role of non-state actors, (i.e. environmental non-governmental organizations (ENGOs)) in internationalenvironmental regimes (IERs), as ENGOs' activities can significantly contribute to a more effective operation of IERs. Thesis seeks to examine the impact of ENGOs on IERs, whereby its primary goal is to assess the actual ENGOs' influence on changes within state-centric IERs. ENGOs influence will be evaluated through the lens of three theoretical perspectives on international regimes. The set goal will be achived through detailed analysis of the European Union – and its emissions trading system (EU ETS), respectively – as one of the leading players within the international climate change regime – and through associated response of European ENGOs on EU ETS. Thesis shows that ENGOs play greater role at the IERs implementation phase in comparison to IERs formation phase. Realism proves to be the most applicable theoretical perspective at the IERs formation phase, as newly established IERs demonstrate structural power relations between the states. Placing greater emphasis on the ENGOs involvement at the IERs implementation phase, liberalism attests to be the most suitable theoretical perspective for this master's thesis case study. Being based on mutual learning and information sharing, liberalism is joined by weak cognitivism.
BASE
In this essay I attempt to defend Badiou's conception of inaesthetics, drawn from the Handbook of Inaesthetics, from the pertinent criticisms of Rancière. In doing so, it is possible to delimit the intra-philosophical effects (truth effects) of artistic events (this combination being the domain of inaesthetics). Badiou can be defended from all of Rancière's objections, save the objection that inaesthetics asserts a 'propriety of art.' However, in granting this objection, it is possible to open a different question regarding Badiou's work: what is the status of Badiou's comments on art outside of the Handbook of Inaesthetics? Through a reading of Le siècle, I show that, for Badiou, the importance of art extends beyond inaesthetics to other domains of thought. Yet Badiou has yet to answer the question of how art and truth relate outside of the domain of inaesthetics. ; Peer reviewed ; Final article published
BASE