Search results
Filter
311 results
Sort by:
VPLIV PORABE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE NA ZAPOSLOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI ; Einfluss der Verwendung der Mittel der Europӓischen Union für Beschӓftigung in der Republik Slowenien
In: Maribor
V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike. Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela. V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti. V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015. ; In der Magisterarbeit erӧrtere ich die Tӓtigkeitdes Europäischen Sozialfonds, durch die die Mitgliedstaaten der Europäischen Union finanzielle Unterstützungfür die Investitionen in die Personalkrӓfte und die Verbesserung der Beschäftigung erhalten, infolgedessen aber auch Wettbewerbsfähigkeit und Wohlstand. Jeder EU-Mitgliedstaat bestimmt erhebliche Staatshaushaltsmittel für Arbeitslose. Angesichts der Finanz- und Wirtschaftskrise, die den größten Teil der erforschten Zeit dauerte, haben diese Ausgabendes Staatshaushalts auch die Haushaltsausgaben belastet, daher sind die Zuschüsse des Europäischen Sozialfonds ein wichtiges Finanzinstrument für die Beschäftigungspolitik. Die Magisterarbeitteilte ich in fünf Kapitel und erӧrterte sie multidisziplinärso, dass ich das Wissen aus verschiedenen Bereichen des Rechts verband. Im einleitenden Teil der Magisterarbeit identifizierteich das Problem des Forschungsgegenstands bzw. diebehandelten Themen, die Ziele der Aufgabe, den Arbeitsablauf und die Methoden der Arbeit. Im zweiten Kapitel stellte ich die Zusammensetzung und die Eigenschaften des EU-Haushalts. EU-Haushalt bestimmt die Höhe der Mittel, die jedes Jahr in den Haushalt eingesammelt werden und mit denen dann die zuständigen Behörden der EU verfügen. Ich analysierte die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013, die 2006 angenommen wurde, deren Priorität ist,die Förderung einer nachhaltigen Entwicklung und der Wettbewerbsfähigkeit. Die vorhergehende finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2004-2006 bedeutete für Slowenien Beginn des Lernens, wie EU-Mittel anzunehmen. Für die Durchsetzung der Mittel für die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013 ist es wichtig, dass alle Zahlungen an die Ausführende bis 31.12.2015 gezahlt sein mussten. Derzeit sind wir in der Umsetzungsphase der finanzielle Perspektive 2014-2020, für die dieFӧrderungsgrundlagedas Operationelle Programm 2014-2020 ist, das die Europäischen Kommission im Dezember 2014bestӓtigte. In diesem Kapitel behandelte ich auch die Entstehung und den Zweck der Tätigkeit des Europäischen Sozialfonds. In der Grundlage ist der Zweck der Kohäsionspolitik die Entwicklungskluft zwischen den Regionen zu überwinden bzw. eine ausgewogene regionale Entwicklung zu erreichen, die durch die Strukturfonds und den Kohäsionsfond umgesetzt wird. Ich erӧrterte ausführlich die Mittelforderung aus dem Europäischen Sozialfond in Slowenien. Im dritten Kapitel beschäftige ich mich mit dem Arbeitsmarkt und Beschäftigung in der EU und in Slowenien zwischen 2007 und 2014 bzw. 2015, jeweils nach Verfügbarkeit der Daten. Die Grundmaßnahmen der Beschäftigungspolitik sind in das nachhaltige Beschäftigungswachstum und die Verringerung der Arbeitslosigkeit gerichtet. Das Ziel, das sich die EU im Bereich der Beschäftigung setzte ist, bis Jahr 2020 75% Beschäftigung der aktiven Bevölkerung im Alter von 20 bis 64 Jahren zu erreichen. In jedem Fall ist das Wachstum der Beschäftigung und die Verringerung der Arbeitslosigkeit bzw. die Integration von Arbeitslosen in den Arbeitsmarkt eine der wichtigsten makroökonomischen Ziele der EU. Wegen des vergleichenden Überblicks untersuchte ich den Bereich von Mitteln aus dem Europäischen Sozialfond in der EU. Insbesondere hervorhob ichEU-Mitgliedstaat Österreich, weil es ein Nachbarland ist und weil Österreich während meiner Forschung eine der niedrigsten Arbeitslosenquoten hatte. Im vierten Kapitel stellte ich fest, wie die von der Republik Slowenien erworbenen Mittel aus dem Europäischen Sozialfond, die Beschäftigungspolitik der Arbeitslosen in Slowenien beeinträchtigen. Für den Zeitraum 2007-2015 erforschte ich, wie viele Menschen in den ESF-Programmen beteiligt waren, wie erfolgreich schlossen sie diese Programme abund wie viele von diesen Personen eine überprüfte Form der Ausbildung erhielten und sich tatsächlich beschäftigten. In diesem Kapitel der Magisterarbeit befasste ich mich ausschließlich mit den Programmen.
BASE
The Western Balkans - a European challenge: on the decennial of the Dayton peace agreement
In: Knjižnica Annales Majora
World Affairs Online
Regionalizacija slovenije -- izzivi in dileme
In: Lex localis: revija za lokalno samoupravo ; journal of local self-government ; Zeitschrift für lokale Selbstverwaltung, Volume 5, Issue 4, p. 19-39
ISSN: 1581-5374
The regionalization of Slovenia implies that it is about a demanding professional & political project, which is expected to be completed in 2008 by establishing the regions. The beginning of their functioning is planned as from 1 January 2009. In order to provide this process, some constitutional amendments were introduced in 2006 The regional legislation with its associated implementing regulations should implement them. The bills on regions, their financing, regional elections & establishment of regions (these bills are already being discussed in the National Assembly of the Republic of Slovenia) are a touchstone for introduction of regions & for a successful beginning of their functioning. There is a variety of challenges & dilemmas regarding regional competences & the number of regions, own tax resources, regional authority organization & other issues. Very few international standards & good local & regional self-government principles are adhered to in Slovenia. For this reason, some criticism has come from the Council of Europe & the European Union. Although regionalization is an internal matter of the states concerned, the European principles regarding the objectives of regionalization, division & sharing of powers between levels of government, the scope of regional self-government, sharing of tax revenues & public finance, the connection between the regionalization processes & European & world processes, etc. cannot be avoided. References. Adapted from the source document.
Slovensko kmetijstvo in Evropska Unija
In: Studija v okviru raziskovalnega projekta, CRP ZEMLJA (V4-6591-94), Učinki vključevanja Slovenije v mednarodne integracije na slovensko kmetijstvo
Staci K. Haines (2019) - The politics of trauma: somatics, healing, and social justice
In: Socialno delo: časopis za teorijo in prakso, Volume 60, Issue 4, p. 385-388
Attending to political conflict in social work today and in the near future: Focus on European social work
In: Socialno delo: časopis za teorijo in prakso, Volume 60, Issue 2, p. 153-166
BRIDGING CONCEPTS: MULTI-LEVEL GOVERNANCE AND PARADIPLOMACY EXPLAINING TERRITORIAL CHANGES IN EUROPE
In: Teorija in praksa, p. 766-783
There are two distant conceptual cousins that analyse the external mobilisation of subnational entities, one being European Studies – Multi-Level Governance and the other International Relations – Paradiplomacy. The article first aims to analyse each concept against the dimensions of the politik to determine the conceptual focus and find more pronounced differences in the policy and politics dimensions. The second aim is to identify the theoretical bedrock underpinning both concepts. This article proposes the analogous theory of Neo-Medievalism, establishing that it has some application here; in this sense, the two concepts may be better at explaining wider territorial reconfiguration underway in Europe. Keywords: Paradiplomacy, Multi-Level Governance, Neo-Medievalism, European Union
Pomen Listine o temeljnih pravicah EU v azilnih zadevah ; Relevance of the EU Charter of Fundamental Rights in Asylum Cases
Listina o temeljnih pravicah Evropske unije predstavlja osrednji dokument varstva temeljnih pravic v Evropski uniji, ki so se razvila skozi prakso Sodišča Evropske unije. Kot deklaracija je bila najprej slovesno razglašena 7. decembra 2000, pravna veljava in status primarnega prava Evropske unije pa ji je bil podeljen devet let kasneje z Lizbonsko pogodbo. Vsebina Listine o temeljnih pravicah Evropske unije temelji na skupnih ustavnih tradicijah in mednarodnih obveznosti držav članic, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, socialnih listinah Evropske unije in Sveta Evrope, sodni praksi Sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Kljub temu pa je njena vsebina tudi inovativna in v nekaterih primerih širša. Tako je z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, zagotovljena pravica do azila, kar predstavlja redkost v mednarodnih dokumentih varstva temeljnih pravic. V praksi jo tako Sodišče Evropske unije kot nacionalna sodišča velikokrat uporabljajo na področju migracij in azila. Sodišče Evropske unije igra pomembno vlogo pri harmonizaciji Skupnega evropskega azilnega sistema in zagotavljanju minimalnih standardov varstva pravic prosilcev za mednarodno zaščito skozi interpretacijo skladnosti določb sekundarne zakonodaje Evropske unije na področju azila in nacionalne zakonodaje z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. ; "Charter of Fundamental Rights of the European Union" represents a core bill of rights document within the European union which developed through the case law of the European Court of Justice. The Charter of Fundamental Rights of the European Union was solemnly announced on 7 December 2000 as a Declaration, only becoming legally binding nine years later with the entry into force of the Lisbon treaty, which granted it the status of primary law of the European Union. The contents within the Charter of Fundamental Rights of the European Union is based on the constitutional traditions and international obligations common to member states, the European Convention for the Protection of Human Rights, Social Charters of the European union, and the Council of Europe, the case law of the European Court of Justice, and the European Court of Human Rights. However, it is also innovative and broader in some cases. Charter of Fundamental Rights of the European Union provides a right to be granted asylum, which represents a rarity in international instruments of fundamental rights. It is often used in practice by the European Court of Justice and national courts in the field of migration and asylum. The European Court of Justice plays an important role in harmonization of the Common European Asylum System and in setting of minimum standards for protection of the rights of applicants for international protection through its interpretation in compliance of secondary legislation of the European Union and national legislation with the Charter of Fundamental Rights of the European Union.
BASE
Karolinska "Evropa"? Prispevek k zgodovini evropske ideje
In: Filozofski vestnik: FV, Volume 21, Issue 1, p. 7-23
ISSN: 0353-4510
The "integration of Europe" is, among other things, a huge ideological undertaking. Part of that undertaking entails the appropriation of history for the political project of building a "European Union." One aspect of that appropriation of history is the rooting of Europe as a political community in historical times & places where Europe as such did not exist. Popular among such ideological constructs is presentation of the Carolingian Empire as the predecessor of contemporary, united Europe. By analyzing early medieval usages of the word Europe, the author argues that it is unwarranted to speak of any clear "idea of Europe," in the Carolingian period or, in turn, to portray the Carolingian Empire as the "first Europe" & a potential model for today's "integration of Europe.". Adapted from the source document.
Učinki odsotnosti skupnega normativnega okvira mednarodne organizacije na prenos norm v tretjo državo: vloga Evropske unije pri reformi policije v Bosni in Hercegovini ; The effects of the absence of a common normative framework within an international organization on the norm diffusion to a third c...
Evropska unija (EU) je Bosni in Hercegovini (BiH) obljubila podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma pod pogojem, da BiH prestrukturira svoj razdrobljen policijski sistem po treh načelih EU, ki predvidevajo centralizirano in enotno policijo. Ker pa policije v različnih državah članicah EU niso vedno centralizirane, so lokalni akterji izkoristili argument neenotnih standardov pri upravičevanju odpora do predvidene reforme. V magistrskem delu raziskujem razsežnosti učinkov, ki jih ima odsotnost skupnega normativnega okvira na prizadevanja mednarodne organizacije po prenosu norm v tretje države. Raziskava temelji na preseku teoretskih sklopov reforme varnostnega sektorja¬ ter prenosa norm ; skozi to prizmo analiziram pristop EU k reformi varnostnega sektorja ter študijo primera reforme policije v BiH, z modelom zunanjih spodbud pa učinke neenotnih standardov v državah članicah EU na to reformo. Foucaultovski pristop k fenomenu prenosa norm omogoča, da proces pogojevanja razumemo kot dinamično in kompleksno razmerje moči med EU in lokalnimi akterji. Ugotavljam, da lahko odpor lokalnih akterjev do prenosa norm resno ošibi moč EU, kadar ta ne temelji na močnih normativnih temeljih. V primeru reforme policije v BiH je visoki predstavnik za BiH, avtor treh načel EU, zanemaril, da EU pri svojem zunanjem delovanju nastopa kot normativna moč. Ob odsotnosti normativnega okvirja, torej odsotnosti enotnih standardov na področju policije, pa je bila moč EU ohromljena, posledica tega pa je bila neuspešna reforma policije v BiH. ; The reform of a fragmented police system according to three European Union (EU) principles, which foresee a centralized and unified police force, was set as a condition by the EU to sign the Stabilization and Association Agreement with Bosnia and Herzegovina (BiH). However, as the police in the different EU Member States are not always centralized, local actors have used the argument of divergent standards to justify their resistance to the envisaged reform. This Master's thesis effects of the absence of a common normative framework within an international organization on the norm diffusion to a third country. The research is based on the convergence of theories dealing with security sector reform and norm transfer. Through such a lens, I analyse the EU approach to security sector reform and contextualise it via the study of police reform in BiH. The Foucault's approach to norm transfer understands the process of conditionality as a dynamic and complex power relation between the EU and local actors. Findings show that genuine resistance from local actors can seriously undermine the EU's normative power when the latter is not based on strong normative foundations. In the case of police reform in BiH, the author of the three EU principles – the High Representative for BiH – neglected the EU's role of normative power in its external action. The absence of a normative framework, in this case, the absence of harmonized standards regarding policing undermined the power of the EU and resulted in the failure of police reform in BiH.
BASE