Suchergebnisse

Magistrsko delo obravnava uporabo drog v sklopu nočnega življenja v Sloveniji, pri čemer se osredotoča predvsem na after partije. Uporabo drog in after partije obravnava kot specifičen vidik obiskovanja nočnega življenja, pri čemer izhaja iz teze, da ju je treba razumeti sociološko in v širšem družbenem kontekstu. Ker je fenomen after partija na splošno še neraziskan, delo najprej opredeli njegove specifike in značilnosti obiskovanja after partijev. Nato posebej obravnava značilnosti uporabe drog na after partiju, predvsem vzorce uporabe drog, razliko med vzorci uporabe drog na after partijih in partijih ter identificira subjektivne razloge za uporabo drog na after partijih. Nadalje delo razpravlja o možnih tveganjih, ki jih prinaša obiskovanje after partijev in uporaba drog na njih, ter o občutenih posledicah obiskovanja after partijev, ki so lahko bodisi negativne ali pozitivne. Na podlagi identificiranih tveganj delo obravnava ukrepe za zmanjševanje škode, pri tem pa identificira ukrepe, ki jih sogovorniki pogosto uporabljajo in so jih prepoznali kot potrebne, ter ukrepe, ki bi si jih sogovorniki želeli. Na podlagi rezultatov raziskave magistrsko delo ugotavlja, da se after partiji realno in simbolno razlikujejo od ostalih vidikov nočnega življenja, prav tako pa se razlikujejo značilni vzorci uporabe drog ter s tem povezana tveganja in posledice. Kot ugotavlja raziskava, so zaradi drugačnih tveganj in posledic za after partije potrebni tudi posebni ukrepi zmanjševanja škode, zato naloga v sklepnem delu predlaga nekaj možnih ukrepov zmanjševanja škode za after partije. ; This work discusses the use of drugs in the context of nightlife in Slovenia, focusing primarily on after parties. Both the use of drugs and the after parties are analysed as a specific part of nightlife, arguing that this phenomena need to be understood sociologically and in a broader social context. Because after party as a phenomenon has not yet been thoroughly researched, this work first defines its characteristics and analyses the specificities of attending such events. The use of drugs during after parties is also discussed, focusing specifically on the patterns of drug use, on the difference between the patterns of drug use during parties and after parties, and on the subjective reasons for the use of drugs. Moreover, the work discusses the possible risks of attending after parties and of drug use as well as the consequences that visitors of after parties recognise as either negative or positive. On the basis of the recognised risks, this work further discusses the harm reduction measures, identifying those measures that are often used and recognised as necessary by the participants and those measures that the participants recognised as needed. This work argues that after parties differ from the rest of the nightlife on actual and symbolic level and that they are characterised by specific patterns of drug use as well as specific risks and consequences. Due to these inherent specificities, it is maintained that particular strategies of harm reduction need to be implemented. Some possible harm reduction measures for after parties are hence proposed.

The article analyses the frequency of interview addresses, as typologically
defined by Korošec (1998), in four radio interviews and four interview podcasts
featuring the same guests. In addition, some other textual strategies, such
as supporting signals and role reversals, are analysed. The journalistic interview
is a highly institutionalised form of one-way dialogue, which has indeed been
proven in radio interviews to a considerable extent. In podcasts, however, due
to the different production and listening practices, speech usually displays
more characteristics of everyday discourse, as was displayed in the choices of
interview addresses and other textual strategies in the analysed podcasts.
Keywords: interview, interview address, radio, podcast, everyday speech

V prvem delu knjige Makarovičeva opisuje zgodovinsko obdobje in sožitje dveh narodov, ki se je na začetku druge svetovne vojne v hipu razblinilo. Tudi Kočevarji, pravzaprav njihove elite, so padle pod možen vpliv nacionalsocialne propagande Hitlerjeve Nemčije, kar je bilo za ta narod usodno. V drugem delu, ki ga je avtorica naslovila Moje srce je ostalo v Koprivniku , je prisluhnila življenjskimi pripovedim dvajsetih mož in žena, domačinom in tistimi, ki še živijo in so dandanes razseljeni po domovini in svetu.

Povzetek. Politična znanost je neprestano podvržena refleksiji svojega delovanja, saj se prepleta z drugimi družboslovnimi vedami in iz njih črpa
specifične raziskovalne prakse, metodologije in spoznanja. Ta introspekcija je ključnega pomena, saj politologija proučuje pojave z različnih vidikov,
ki izhajajo iz različnih raziskovalnih tradicij. Razumevanje lastnega okvira in vpliva na druge discipline omogoča politični znanosti, da bolje razume svoj kontekst ter prispeva k osmišljenemu raziskovanju in razpravi.
Članek obravnava razmisleke politologa Adolfa Bibiča o odnosu politične
znanosti do drugih družboslovnih ved in njenem družbenem pomenu, pri
čemer proučuje njeno zgodovinsko pogojenost, avtonomijo in navezavo na
druge discipline. Obravnava tudi, kako lahko politična znanost prispeva
k (političnemu) izobraževanju v smislu teorije in prakse ter širšemu razumevanju politike.
Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, družboslovje, politika, družbena
vloga znanost.

Podatki o okolju so lahko pomemben gradnik v napredovanju spoznanj za reševanje izzivov in iskanju odgovorov na vprašanja, s katerimi se srečujemo v začetku 21. stoletja. Pričujoči članek je razmislek o tem, kako konceptualizirati zbirko podatkov o okolju in kaj vanjo vključiti, da bo k sodelovanju pritegnila različne akterje in prispevala k oblikovanju široke skupnosti zainteresiranih. V podatkovno intenzivni dobi arhivi podatkov predstavljajo platformo povezovanja producentov podatkov in uporabnikov podatkov, raziskovalcev, raziskovalnih infrastruktur, javnih služb, občanskih znanstvenikov in drugih. Dostopni in pregledni podatki ter druge s podatki povezane storitve prispevajo k interdisciplinarnemu sodelovanju in uresničevanju vključujoče odprte znanosti. Ključni pojmi: podnebne spremembe, okolje, podatkovni arhivi, raziskovalni podatki, občanska znanost, družboslovni koncepti

V prispevku pokažemo, zakaj je analitično zmotno reducirati religijo na verovanje. Sprva na podlagi pregleda relevantnih virov pokažemo na obstoj družbenega konsenza, ki pravi, da je religija stvar verovanja. Nadalje pokažemo, da si ta isti konsenz deli eden izmed prevladujočih raziskovalnih programov sociologije religije – teorija racionalne izbire. V drugem delu prispevka pokažemo, da bi s konsenzom morali prelomiti na podlagi dveh primerov: utelešene religije in karizmatičnega krščanstva. Raziskave utelešene religije učijo, da delovanja človeške kognicije ni mogoče ločiti od telesa. Hkrati primer karizmatičnega krščanstva predstavlja globalno popularno religijo, za katero je značilno, da je izrazito
telesna. Na podlagi primerov besedilo sklenemo s pozivom k epistemološkemu
prelomu v luči aktualnih in napovedanih sprememb religijske demografije.

Obsekano drevo Danonovih je avtobiografsko pričevanje, ki je nastalo po več kot pol stoletja spominjanja. Cadik I. Danon Braco kot preživeli potomec pripoveduje dramatično in tragično kroniko svoje sarajevske in beograjske judovske družine, zgodbo o razvejanem družinskem drevesu, ki ga je vojna obsekala do te mere, da ni nikoli več vzbrstelo. Osrednja pripoved se osredotoča na strahote, ki so jih doživeli in redko preživeli taboriščniki v Jasenovcu, kot protiutež pa služijo spomini na mirno in srečno otroštvo v predvojnem času. Avtor se med samo pripovedjo ne želi spuščati v politične razprave, pač pa s pomočjo osebnega spomina gradi mozaik dogodkov, ki jih narativno ne razširja, saj dovolj močno spregovorijo že sami zase. Knjiga dopolnjuje tragični mozaik druge svetovne vojne.

Predstavniška demokracija se je v zgodovini soočala s številnimi izzivi. Kljub temu da je izjemno fleksibilen pojav in da se je ob pojavu krize poskuša prilagoditi, pa se zaradi krize predstavniške demokracije pojavljajo različne ideologije. Osnovni namen dela je predstaviti razvoj predstavniške demokracije in populizem kot pojav, ki je nastal kot posledica težav znotraj predstavniške demokracije. V prvem delu bodo prikazani predstavniška demokracija, različni modeli ter ključni aparati predstavniške demokracije. V drugem delu sledijo kazalci krize predstavniške demokracije v Evropi ter izzivi, s katerimi se sooča. V zadnjem delu bo govora o ideologiji populizma, ki je predvsem v zadnjih dveh desetletjih doživel razcvet, zlasti v evropskih državah. S primerjavo levičarskega populističnega primera in desničarskega populističnega primera bo laže razumeti koncept populizma, ki ima v evropskem prostoru velik pomen. Ugotovili smo, da je populizem pomemben člen demokracije, in sicer predvsem na področjih participacije in mobilizacije ljudi. Populizem na oblasti pokaže drug obraz, takrat lahko postane dejavnik, ki kakovost demokracije slabša. ; Representative democracy has faced many challenges in the past. Despite the fact that it is an extremely flexible phenomenon and that it seeks to adjust in the event of a crisis, various ideologies occur because of the crisis of representative democracy. The main purpose of the master's thesis is to present the development of representative democracy and populism as a phenomenon that emerged as a result of problems within representative democracy. In the first part representative democracy, various models and key apparatus of representative democracy will be presented. The second part shows the indicators of the crisis of representative democracy in Europe and the challenges it faces. In the final part, we will discuss the ideology of populism, which has been booming particularly in the last two decades and especially in European countries. By comparing the left-wing populist example and the right-wing populist example, it will be easier to understand the concept of populism, which has great significance in the European area. We have found that populism is an important part of democracy, especially in the fields of participation and mobilization of people. Populism in power shows another face, then it can become a factor that worsenes the quality of democracy.

Povzetek. Članek obravnava recepcijo prve dame
Melanie Trump v ameriškem in slovenskem javnem
prostoru. Analiza v prvem delu temelji na razčlenitvi
medijskih upodobitev v reviji The New Yorker. V drugem
delu se ukvarja z odzivi v slovenski javnosti s posebnim
poudarkom na dveh spletnih portalih (siol.si in delo.
si). Temeljna ugotovitev primerjave je, da v ameriškem
kontekstu prevladuje distribuiranje medijskih podob
Melanie Trump kot naturalizirane prve dame s koreninami na socialističnem Vzhodu. V slovenskem prostoru
je dejstvo etnične pripadnosti predmet prisvajanja v
nacionalno fantazijo, ki, nasprotno, utrjuje predstavo
o razvezi s socialistično preteklostjo, pri čemer pa se, kot
pokaže primer postavitve kipa v rojstni Sevnici, kažejo
tudi poskusi destabiliziranja dihotomije center-periferija. Študija si na podlagi teh dvoumnih odzivov zastavlja raziskovalno vprašanje usode simbolnega materinstva v dobi transnacionalizacije sodobnih družb.
Ključni pojmi: Melania Trump, prva dama, postsocializem, nacionalizem, spol, Vzhod

V Afganistanu je avgusta 2021 islamistično gibanje talibanov po 20 letih zahodne vojaške prisotnosti drugič prevzelo oblast, potem ko je v državi prvič vladalo med letoma 1996 in 2001. Po drugem talibanskem prevzemu oblasti se je mednarodna skupnost spraševala, ali bodo »študenti« ponovno uveljavljali brutalne politike do žensk, kakršne so izvajali v obdobju svoje prve vladavine. Kljub temu da so talibani nakazovali, da bi bil njihov odnos do žensk tokrat lahko manj restriktiven, pa so na koncu znova uveljavili zatiranje
ženskega spola. Negativen odnos talibanov do žensk je rezultat vpliva različnih, edsebojno prepletenih oziroma komplementarnih dejavnikov: etničnega, religijsko-ideološkega, socializacijsko-političnega in medkulturnega. Brez upoštevanja teh dejavnikov ni mogoče ustrezno razumeti talibanskih politik do žensk. Vendar
pa se zdi, da zahodni akterji ne razumejo teh kompleksnih ozadij in posledično uvajajo kontraproduktivne sankcije proti talibanskemu režimu, pri čemer tudi niso
sposobni samokritično oceniti posledic svoje dolgoletne in problematične vojaške prisotnosti v Afganistanu. Ključni pojmi: Afganistan, talibani, ženske, Paštunvali,
Deoband, Zahod, kultura

Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija

Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demo-
kracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira pre-
vladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geo-
grafsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »terito-
rialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zameje-
vanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demo-
kracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična ago-
rafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne pro-
jekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju drža-
ve in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija