Suchergebnisse

Engl. Zsfassung u.d.T.: The bloodsucking taxes : economy of Northwestern Istria in modern age in the light of Venetian fiscal policy

Članek obravnava vprašanje racionalnosti moderne politike. Avtor oponira predstavi o politiki, ki jo bolj kot razum determinirajo strasti. Glavni namen je prikazati razumsko razsežnost političnega, s kate-ro je na pot pospremljena moderna politična znanost. Ker političnost predpostavlja oblastne odnose med vladajočimi in vladanimi, je potrebno razumsko plat politike prikazati z obeh zornih kotov. Medtem ko je Machiavelli v 16. stoletju razumsko plat politike skušal prikazati knezu, se je Hobbes v 17. stoletju v iskanju zrna razuma obrnil k sleherniku. Oba pionirja moder-ne politične znanosti potrdita, da se v jedru političnosti nahaja razum, ki mora za namene političnega delova-nja obvladati strasti.Ključni pojmi: politika, politična znanost, razum, Niccolò Machiavelli, Thomas Hobbes

Tole tematsko številko smo posebej težko pričakovali. Tema spolne in seksualne
identitete je v reviji Socialno delo redko, a vendarle kontinuirano zastopana.
Tokrat pa smo se osredotočili na izzive, povezane s staranjem, s katerimi se
spoprijemata LGBT+ skupnost in socialno delo. Pri tem »skupnost« razumemo
v simbolnem in političnem pomenu besede, kot nekaj, kar nam usmeri pogled
v potencial samoorganiziranja ljudi (in ga hkrati motivira), in ne kot mitološko
entiteto, ki za starejšo LGBT+ generacijo morda nima vedno oprijemljivega
pomena

The article is a systematic and exhaustive discussion on the history of onomastics in Slovenia, which is presented in the following chapters: Onomastic corpora, Linguistic treatment of proper names, The institutional status of onomastics, The status of onomastics in relation to other linguistic branches, The most important achievements in Slovenia, The biographies of the most prominent scientists (Franc Miklošič, Luka Pintar, Fran Ramovš, France Bezlaj), The most frequently applied onomastic theories in Slovenia, The typologies of proper names used, The research methods employed, and their evolution, The relation between the methods used in Slovenia and theoretical achievements of onomastics on a global scale, The unity of onomastic terminology, The relation to international terminology from 1983, The status of research - a general overview, The status of the research basis, Dictionaries and monographs. ; V razpravi je sistematsko in izčrpno (z zgledi in bibliografijo) obravnavana zgodovina onomastike v Sloveniji, in sicer v poglavjih Imenski korpusi, Jezikovna obravnava lastnih imen, Institucionalni položaj onomastike, Status onomastike v razmerju do drugih panog, Najpomembnejši dosežki Slovenije, Biogrami najvidnejših znanstvenikov (Franc Miklošič, Luka Pintar, Fran Ramovš, France Bezlaj), Ono-mastične teorije, ki so v Sloveniji najbolj uveljavljene, Uporabljene tipologije lastnih imen, Uporabljane raziskovalne metode in njihova evolucija, Razmerje med metodami v Sloveniji in teoretičnimi dosežki svetovne onomastike, Enotnost onomastične terminologije, Razmerje do mednarodne terminologije iz leta 1983, Stanje raziskav - splošno, Stanje raziskovalne baze, Slovarji in monografije.

Povzetek. Namen članka je opredeliti trende in razsežnosti prekarizacije standardnega in nestandardnega
zaposlovanja v Sloveniji med gospodarsko depresijo
in njegovo ponovno ekspanzijo. V literaturi so pojmi
(ne)standardno, prekarno in neformalno delo nejasno
definirani in slabo razločeni, zato jih najprej teoretsko začrtamo. Nato analiziramo spreminjanje sestave
delovne sile v obdobju 2005–2019, kakor jo pokaže
statistična analiza longitudinalnih mikropodatkov
iz ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo (SURS).
Ugotavljamo, da je segment prekarnega dela navzoč
tako znotraj standardnega kakor nestandardnega
zaposlovanja, da se prekarnost znotraj nestandardnega dela bržkone povečuje in da se s širjenjem nestandardnega dela povečuje tveganje prekarnega in neformalnega dela.

Namen prispevka, ki je nastal na podlagi arhivskega gradiva, tiskanih in časopisnih virov ter relevantne literature, je predstaviti idejne osnove socialne politike, vlogo in vsebino socialnega varstva, prve oblike socialnega dela in načine usposabljanja za tovrstno delo v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Socialno varstvo je v socializmu v roke prevzela država, ki pa sprva še ni bila sposobna zagotoviti socialne pomoči vsem, ki so jo potrebovali. Za pomoč je zadolžila t. i. množične organizacije, predvsem Antifašistično fronto žensk. Za čim hitrejše strokovno in politično usposabljanje novih »socialnih delavk in
delavcev« je pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, od 1945 do 1949 delovala Socialno politična šola.

Povzetek. Aristotel je ob Politiki napisal Retoriko, da
bi pomagal rešiti atensko demokracijo pred demagogijo. Podobno je dva tisoč let kasneje Harold Lasswell
ob politični znanosti (politologiji), ki odgovarja na
vprašanja, »kdo dobi kaj, kdaj in kako«, postavil komunikacijsko znanost (komunikologijo), ki odgovarja na
vprašanja, »kdo pravi kaj, po katerem kanalu, komu in
s kakšnim učinkom«, v ponovno obrambo demokracije
pred demagogijo. Danes stojimo pred podobnim izzivom. Pluralizacija medijskega ustvarjanja in personalizacija medijske porabe ogrožata vzdržnost skupnosti,
imenovane polis, politične skupnosti, v kateri in o kateri
lahko komuniciramo, ker nam je skupna in si jo delimo
(lat. communis → communicatio).
Ključni pojmi: politologija, komunikologija, strateško
komuniciranje, demokracija, demagogija, hiperdemokracija, hipermediatizacija

V članku skušava z analizo podatkov SJM iz dveh časovnih obdobij, 2011 in 2020, ugotoviti, kako je odnos do okoljskih vprašanj povezan s subjektivnim blagostanjem/zadovoljstvom z življenjem. Analize podatkov SJM v omenjenem obdobju nakazujejo, da se ljudje okoljske problematike zavedamo, vendar ta vprašanja zaznavamo kot abstraktna, »nekje drugje«, zato se nam zdijo za oceno zadovoljstva s svojim življenjem manj pomembna kakor konkretna življenjska vprašanja, kot je zdravje ali materialno stanje. Ugotovitve komentirava v kontekstu teorije sestavljenih ravni in tudi okoljskih težav v letih 2022 in 2023, ko so nas pestile vročina, suša in poplave, ki utegnejo to zaznavanje spremeniti. Ključni pojmi: blagostanje, ekosistemske storitve, okoljska psihologija, podnebne spremembe, pozitivna psihologija, teorija sestavljenih ravni

Članek povzema glavne ugotovitve sistematičnega pregleda literature o
seksualnem delu v Sloveniji, objavljene med letoma 1990 in 2020. Glavni namen
je bil zagotoviti sistematičen pregled ugotovitev predhodnih študij o poklicnih
tveganjih v seksualnem delu ter strategijah in politikah za njihovo zmanjševanje.
Rezultati kažejo, da se seksualne_i delavke_ci srečujejo s specifičnimi poklicnimi
tveganji, povezanimi s stigmo, varnostjo, politikami, zdravjem, poslom, dostopom
do storitev in zasebnim življenjem. Za njihovo zmanjševanje uporabljajo številne
strategije, zlasti je pomembno postavljanje mej strankam. Študije za izboljšanje
delovnih razmer priporočajo spremembo regulacije, informiranje različnih ciljnih
skupin ter vzpostavitev dostopnih in nestigmatizirajočih podpornih in zagovorniških programov za seksualne delavke_ce. Naš pregled poleg tega izpostavlja
potrebo po omogočanju in spodbujanju profesionalizacije seksualnega dela.

Povzetek. Radikalizem in radikalna politična gibanja so logični in hkrati problematični odziv na družbene spremembe in probleme. Namen članka je prikazati težavno umeščenost radikalizma med povsem legitimne oblike reagiranja na družbeno stvarnost in potencialno ali celo dejansko grožnjo nacionalni varnosti v primeru nasilnega ekstremizma. Avtor preverja in potrjuje tezo, da je politični radikalizem oblika odzivanja na družbene probleme, ki v primeru uresničitve z največjo verjetnostjo pripelje do velikih družbenopolitičnih sprememb, vendar pa se sooča s tveganjem, da postane grožnja nacionalni varnosti v primeru izvajanja ekstremističnih nasilnih dejanj. Avtor ugotavlja, da je radikalizem rezultat kontinuuma med naraščajočo radikalnostjo ciljev in naraščajočo radikalnostjo implementacije ciljev. Ključni pojmi: radikalizem, radikalna politika, nasilni ekstremizem, terorizem, grožnja nacionalni varnosti

Povzetek. Namen članka je postaviti teoretsko podlago
za analizo ironičnih komunikacijskih praks na spletnih
družbenih omrežjih. Posebej se bomo posvetili praksam
trolanja. V članku ne definiramo ironije le kot retorične
figure, temveč tudi kot govorno dejanje, ki rekonfigurira razmerje med elementi komunikacijske situacije.
Najprej bomo kritično ovrednotili sodobne različice teorij tehnoloških zmožnosti, nato pa skozi prikaz komunikacijskih pogojev na nekaterih spletnih družbenih
omrežjih pokazali, kako je mogoče določene njihove
zmožnosti opisati kot del dispozitiva, ki ga delovno
imenujemo medijsko-trolovski dispozitiv in ki posameznike spodbuja k trolovskim oblikam izražanja. Naša
zaključna ugotovitev je, da zmožnosti spletnih družbenih omrežij spodbujajo trolovske oblike izražanja.
Ključni pojmi: ironija, trolanje, dispozitiv, zmožnosti,
spletna družbena omrežja