Search results

The following article focuses on the social activities of Graz-born Rudolf Kirbisch, whose activities contributed to life in Ljubljana at the end of the 19th century. Based primarily on newspaper sources, we have attempted to envision the activities of his confectionery shop in Congress Square and his efforts in the German and Austrian Alpine Society (Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein DuOeAV), in which he was actively involved until his death.

Prispevek želi predstaviti ozadje nastanka Nemško avstrijskega planinskega društva (Deutscher und oesterreichischer Alpenverein- DuOeAV) ter na kratko tudi njegov ustroj. S podružnicami je združenje ne le pokrilo velik del današnjega evropskega prostora, s podružnicama v Angliji in Egiptu ga je tudi močno preseglo. Priključitev Avstrije k Nemčiji je povzročilo preimenovanje društva v Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein), kar je pomenilo začetek njegovega konca in dokončen prelom v njegovem ustroji in usmeritvi. Društvo, ki je nastalo iz želje, da bi vpeti svet širšega alpskega prostora čimbolj približalo ljudem, je namreč vsaj do prve svetovne vojne na prvo mesto postavljalo alpsko stvar. Politična stvarnost prostora njegovega delovanja pa ga v tem oziru seveda ni mogla pustiti nedotaknjenega.

Prispevek želi predstaviti časopis Mittheilungen des Deutschen und oesterreichischen Alpenverein v obdobju od leta 1875 do 1938. Časopis je bil glasilo Nemško avstrijskega društva (Deutscher und oesterreichischer Alpenverein), ki se je po priključitvi Avstrije k Nemčiji preimenovalo v Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein), kar je pomenilo začetek konca društva. Časopis je pokrival celotno nemško govorečo področje današnje Evrope, v prispevku pa je poseben poudarek na pregledu novic, ki so se pojavljale v obravnavanem obdobju iz takratnega slovenskega prostora.

Prispevek želi osvetliti bogato zapuščino, potopisca, zgodovinarja, glasbenika in duhovnika Josipa Lavtižarja, pri čemer je poseben poudarek namenjen njegovemu delovanju na planinskem področju. Ob 170 obletnici rojstva je obujanje spomina na to dragoceno dediščino več kot potrebno, saj je v današnjem slovenskem prostoru premalo poznana. Zdi se namreč, da je ohranjanje spomina na Lavtižarjeva prizadevanja praktično živo samo še v občini njegovega rojstva in delovanja, v širšem slovenskem prostoru pa kljub široki ostalini ostaja prezrt.

Vzpeti svet je ob koncu 19. stoletja postajal vse bolj privlačen za obiskovalce in je v modi še danes. Gorniki tistega časa so, tudi zaradi vse pogostejših opozoril organizatorjev planinstva, obiskovali hribe v spremstvu vodnikov, na katere bi se lahko z gotovostjo tudi zanesli. To pa je bilo mogoče doseči samo s konkretnimi akcijami, ki bodo na kratko opisani v prispevku.

Prispevek želi predstaviti življenje in delovanje Ludwiga Jahnea, ki ga Avstrijski biografski leksikon sicer označuje kot kemika, rezultati raziskave pa kažejo, da je njegovo delovanje močno preseglo okvire kemijske znanosti. Poleg vodilnih funkcij v Pliberški rudarski zvezi (BBU) je Ludwig Jahne zapustil precejšnji opus proznega in pesniškega ustvarjanja. Zelo aktiven je bil v planinskih sekcijah Avstrijskega turističnega kluba, gorohodcem njegovega časa pa so ga gotovo poznali tudi kot avtorja številnih planinskih vodnikov po Karavankah in po Koroški nasploh. Skupna nit vsem področjem njegovega delovanja je bila ljubezen do narave, zgodovine in nemškega naroda.

Nach der Aufhebung der Zensur im März 1848 erschienen überall in der Habsburger Monarchie neue Zeitungen und die Pressefreiheit fand auch in den Ländern mit slowenischer Bevölkerung ihren konkreten Niederschlag. In diese Recherche wurden ausschließlich die durch die Revolution "geborenen" deutschen Zeitungen einbezogen. Ihre Sprache war Deutsch, weil die deutsche Sprache in jener Zeit den gebildeten slowenischen Bürgern viel vertrauter war als Slowenisch. Da das Jahr 1848/49 durch die Revolution geprägt war, und die Zeitungen Spiegel ihrer Zeit sind, trugen diese einen ausgeprägt politischen Charakter. In diesem Zusammenhang wollten wir ihre Beziehungen zum Banus Josip Jelačić untersuchen, vor allem die Reaktionen auf seine Aktivitäten im Revolutionsjahr. ; Kao rezultat ukidanja cenzure u ožujku 1848. godine širom Habsburške Monarhije pojavljuju se nove novine, a sloboda tiska imala je konkretnog odjeka i u zemljama sa slovenskim stanovništvom. U ovo istraživanje uključene su samo novine na njemačkom jeziku koje je "iznjedrilaˮ revolucija. Njihov je jezik bio njemački jer je u to vrijeme taj jezik bio daleko poznatiji slovenskim obrazovanim građanima nego slovenski. Budući da je godinu 1848./49. obilježila revolucija, a novine su uvijek zrcalo svoga vremena, i ovi su listovi imali izražen politički karakter. U tom smo okviru željeli ispitati njihov stav prema banu Josipu Jelačiću i način na koji su reagirali na njegove aktivnosti tijekom revolucionarne godine.

Im Beitrag wurde versucht, die durch die Revolution 1848/49 initiierten deutschen Zeitungen (das heißt neue Zeitungen) im Raum mit slowenischer Bevölkerung aus sprachlicher Perspektive näher zu erläutern und zu vergleichen. Da das Jahr 1848/49 durch die Revolution geprägt wurde, und die Zeitungen Spiegel ihrer Zeit sind, trugen diese einen ausgeprägt politischen Charakter. In diesem Zusammenhang wollten wir recherchieren, in welchem Ausmaß die Sprache der neuen Zeitungen dadurch geprägt worden sind. Es wurde versucht, vor allem auf der morphologischen und syntaktischen Ebene Merkmale bzw. eventuelle Unterschiede im Sprachgebrauch festzustellen und nach deren Ursache zu fragen. Es wurde festgestellt, dass die analysierten Zeitungen sprachliche Unterschiede aufweisen. Die Gründe dafür fanden wir auf der einen Seite bei den Autoren der Leitartikel, und zwar besonders bei ihrer Ausbildung, und auf der anderen Seite beim Lesepublikum bzw. im Milieu, in dem die Zeitungen herausgegeben wurden. Kein Wunder also, das Sloveniens Blatt im Vergleich zu der Cillier Zeitung wie auch Laibacher Kirchenzeitung trotz der deutschen Sprache völlig vom Geist des Slowenentums geprägt war. Die Recherche bewies auch die am Anfang gestellte Hypothese, dass die Zeitungssprache durch das Milieu, in dem man sie herausgab, beeinflusst wurde. ; The article tries to explain and compare the German newspapers which started to be published in the revolutionary year 1848/49 in areas where a Slovenian-speaking population was present. Since the year 1848/49 was marked by revolution and the newspapers are mirrors of their time, it is not surprising that they had a pronounced political character. In this context we wanted to explore the extent to which the language of the new newspapers has been shaped by the external circumstances.We sought to identify the characteristics of and possible differences in language use, particularly on the morphological and syntactic levels, and to investigate the possible reasons behind it. Our analysis has shown that the newspapers do present linguistic differences, which may be related to different educational backgrounds of the authors as well as to the specific readerships and the social milieus in which the newspapers were published. It is not surprsing then that Sloveniens Blatt in comparison with Cillier Zeitung and Laibacher Kirchenzeitung was influenced by a Slovenian nationaistl spirit despite being a German language publication. ; Prispevek predstavlja analizo nemških časopisov, ki so se pojavili z revolucijo leta 1848/49, z jezikovnega vidika. Ker je revolucionarno leto 1848/49 politično leto in ker so časopisi ogledalo časa, v katerem izhajajo, imajo vsi analizirani časopisi izrazito politični karakter. Pri analizi smo poskušali ugotoviti, v kakšni meri je to dejstvo vplivalo na jezikovno podobo časopisa.Poskušali smo ugotoviti, ali obstajajo razlike med posameznimi časopisi ter kakšni so razlogi za njihov nastanek. Jezikovna analiza nemških časopisov se je dotaknila predvsem morfološke in sintaktične ravnine jezika. Ugotovili smo, da se časopisi med seboj jezikovno razlikujejo in da so razlike nastale predvsem iz dveh različnih razlogov. Na eni strani so k temu pripomogli avtorji člankov, zlasti njihova izobrazba, na drugi strani pa okolje, v katerem je posamezen časopis izhajal, oziroma njegova ciljna publika. Tako je bil časopis Sloveniens Blatt v primerjavi s Cillier Zeitung in Laibacher Kirchenzeitung po pričakovanju jezikovno šibkejši, ne le zaradi vsebine člankov, temveč predvsem zaradi ciljne publike oziroma miljeja, v katerem je izhajal. S tem je je bila potrjena hipoteza, da se je tudi okolje, v katerem so časopisi izhajali, zrcalilo v jezikovnih značilnostih posameznega časopisa.